Opis atrakcije
Loretska bazilika, znana tudi kot Santa Casa - Sveta hiša, je eno od glavnih romarskih središč v krščanskem svetu, ki se nahaja v bližini mesta Ancona.
Obstaja legenda, da je cesarica Elena v 4. stoletju med sprehodom po svetih krajih odkrila hišo, v kateri je Devica Marija odraščala, in v kateri se je zgodil čudež oznanjenja. Helen je ukazala, naj nad hišo zgradijo cerkev, toda v 13. stoletju, med naslednjo križarsko vojno, je bil tempelj uničen, hiša Device Marije pa je bila v nevarnosti. Na skrivnosten način - po legendi s pomočjo angelov - je bila »sveta hiša« prenesena v Dalmacijo v okolici mesta Reka. Rečeno je, da je Mati Božja sama pojasnila lokalnemu škofu izvor te stavbe. Zgodovinarji menijo, da so ga na ukaz prepeljali po naročilu despota Niceforja I.
Nič manj skrivnostna ni nadaljnja usoda Svete hiše - v 13. stoletju je čudežno končala v mestu Loreto pri Anconi, kjer so okoli nje postavili baziliko. Skoraj takoj za tem je majhna stavba, dolga le 8,5 metra in široka 3,8 metra, postala eno glavnih svetišč krščanske Evrope. Znano je, da sta ga obiskala René Descartes in papež Benedikt XIV, natančne kopije Svete hiše pa so zgradili v Pragi in Varšavi. Stavba ima vrata na severni strani in okno na zahodu, v notranjosti pa je ikona Device Marije in otroka, izdelana iz libanonske cedre in bogato okrašena z dragimi kamni.
Sedanja stavba bazilike Loret v poznogotskem slogu je bila zgrajena potem, ko je papež leta 1507 s pomočjo posebnih bikov potrdil pristnost Svete hiše. Pri projektu templja so delali Giuliano da Maiano, Giuliano da Sangallo in Danto Bramante, baročni zvonik pa je nastanek Vanvitellija. Notranjost bazilike krasijo neprecenljive freske Melozza in Signorellija ter mozaiki Domenichina in Guida Renija.
Ogromen kip papeža Siksta V stoji pred vhodom v cerkev, nad glavnimi vrati pa se dviga bronasti kip Device Marije z otrokom. Sama vrata so konec 16. stoletja izdelali Girolamo Lombardo, njegovi sinovi in učenci, med katerimi je bil Tiburzio Vergelli, avtor bazilike.
