Opis atrakcije
Katedrala Kristusovega vstajenja se nahaja v Lugi in je kamnita stavba iz 19. stoletja, zgrajena v psevdo-ruskem slogu.
Zaradi povečanja števila župljanov v stolnici velike mučenice Katarine v Lugi je bila leta 1869 sprejeta odločitev in organizirano skrbništvo za gradnjo nove cerkve ob stolnici. Projekt stolnice v rusko-bizantinskem slogu je bil odobren 10. decembra 1870; avtor projekta je bil V. V. Vindelbant.
Tempelj je bil ustanovljen leta 1873. Katedrala vstajenja je bila v celoti zgrajena iz zasebnih donacij. Vodja odbora za gradnjo templja je bil trgovec A. I. Bolotov. Toda zaradi pomanjkanja sredstev za gradnjo je bil začasno prekinjen, projekt pa je bil preoblikovan z namenom, da bi ga pocenil arhitekt G. I. Karpov. Pet kupolo je zamenjal z veliko kupolo, obdano z osmimi majhnimi kupolami, zmanjšal zvonik, odstranil večino dekorativnih elementov z zunanje strani stavbe.
Gradnja templja je trajala skoraj štirinajst let. Večinoma je bil zgrajen leta 1884, zaključna dela pa so bila zaključena šele leta 1887. Tempelj je bil enojna kupola s štirimi stebri s tristopenjskim zvonikom, zvonikom in kupolo se zaključuje s strehami s štirimi strehami. Pred revolucijo je bilo na zvoniku cerkve 12 zvonov, največji med njimi je tehtal 490 funtov in je bil odlit z dodatkom srebra.
Cerkev vstajenja je bila posvečena 3. oktobra 1887. Tempelj je imel tri kapele: osrednjo kapelo - Kristusovo vstajenje; južni stranski oltar - sv. Janez Bogoslovec, severni stranski oltar - v čast Vnebovzetja Presvete Bogorodice. Južni stranski oltar je 12. novembra 1896 posvetil Janez Kronštatski. 19. avgusta 1900 se je cesar Nikolaj II z družino udeležil božanske liturgije v stolnici vstajenja.
Glavna spoštovana svetišča stolnice so Pečerska ikona Marijinega vnebovzetja (zdaj v katedrali Luga Kazan) in seznam čudežne keremenetske ikone Janeza Bogoslova (vsako leto v maju procesija s to ikono je bil izveden od bogoslovnega samostana Janez Čeremenec do stolnice vstajenja).
Katedrali vstajenja so pripisali tudi kapele: na tržnici, na mestnem vrtu, v bližnjih vaseh Estomichi in Rakovichi; pri cerkvi je delovala župnijska šola in skrbništvo. Ko je bil ustanovljen vikariat Luga, je julija 1917 stolnica vstajenja prejela status stolnice. Katedrala je bila poleti 1936 prenovljena. Leta 1937 so bili vsi člani duhovščine na čelu z opatom Zaharijo Bočeninom aretirani in nato streljani v bližini Sankt Peterburga. Tempelj je bil 13. maja 1938 uradno zaprt. Večina ikon je bila odvzetih in zažganih, uničen je bil štiristopenjski izrezljani ikonostas, uničeni so zvonovi.
V obdobju od 1938 do 1941 je bil tempelj uporabljen kot plesišče. Med okupacijo ga je zasedla nemška vojaška enota. V povojnem obdobju je bil tempelj prazen in uničen. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo načrtovano namestitev muzeja. 18. julija 1991 je bila cerkev vstajenja vročena vernikom. Od leta 1993 tu potekajo obnovitvena dela.
