Opis atrakcije
Samostan Murom je eden najstarejših samostanov v Kareliji. To je pravoslavni samostan, ki se nahaja v naselju Krasnoborsk v okrožju Pudozh. Tu, na vzhodni obali Onegaškega jezera, je majhen košček zemlje, dolg približno 1 km, ki ga ločuje od obale Muromskega jezera. Oba jezera sta povezana s kanalom, ki omejuje ta zemljišča na eni strani, na drugi pa - blizu je močvirnato gozdno območje. Zato je cesta do samostana (18 km od avtoceste P-5) težko dostopna po kopnem, najpogosteje je možna le pot ob vodah jezera.
Datum ustanovitve samostana sega v pozno 14. in začetek 15. stoletja. Menijo, da je bilo to mesto starodavno primitivno naselje. Po legendi je bil ustanovitev samostana posledica čudežnega nastopa svetega Vasilija, škofa novgorodskega, do bizantinskega meniha Lazarja iz Carigrada. Menih Lazar je bil poslan k svetemu Baziliju Novgorodskemu, da napiše seznam glavnega svetišča v Novgorodu - podobe Sofije, modrosti božje. Svetnik ga je blagoslovil, da ostane, in po smrti se je prikazal menihu in mu ukazal, naj gre proti severu do Oneškega jezera in tam, v puščavskih krajih, ustanovi samostan.
Po prihodu na otok je sv. Lazar je zelo trpel zaradi lokalnega prebivalstva, saj so bili prebivalci večinoma pogani in so se bali za svoje dežele. Toda Lazar se ni umaknil in začel graditi stanovanja, kapelico. Čez nekaj časa je govorica o pravoslavnem menihu k njemu pripeljala druge menihe iz različnih oddaljenih krajev in samostan je postopoma začel rasti.
Prvo pravoslavno cerkev na tem območju, posvečeno vnebovzetju Matere Božje, so tu postavili menihi, ki so prišli iz Kijeva. Nato so posekali cerkev Rojstva Janeza Krstnika in jedilnico. In majhna cerkev Lazarjevega vstajenja, zgrajena leta 1390, je bila na pokopališču pred ograjo samostana. Častitljiv Lazar se je predstavil pri 105. letu in njegove relikvije so bile skrite v cerkvi Janeza Krstnika.
Tu so najpomembnejši mejniki v zgodovini samostana: propad litovskega in nemškega ljudstva v času stiske leta 1612, preureditev samostana v ženski samostan leta 1786, ukinitev leta 1787, obnova leta 1867 z donacijami z imenovanjem države 7 ljudi brez državne podpore z ustanavljanjem domov za invalide in starejše; postavitev nove cerkve Marijinega vnebovzetja, v kateri sta bili dve stranski kapeli (rojstvo Janeza Krstnika, sv. Janez Rilski), izgradnja in posvečenje kamnite cerkve v spomin na vse svete leta 1891.
Lesena lazarevska cerkev, ki se je ohranila do naših časov, je bila že v 19. stoletju skrita v leseni cerkvi, ki jo je ohranila kot v omari.
Po vzpostavitvi sovjetske oblasti in zaprtju samostana je bil opustošen in večinoma uničen. Leta 1919 je nastala kmetijska komuna po imenu I. Trockega, ki je bil leta 1930 zaprt. Po vojni leta 1945 so tu postavili dom za invalide, od šestdesetih let prejšnjega stoletja pa je prostor prazen. Do konca 20. stoletja so se ohranili le ostanki zidov katedrale vnebovzetja, del cerkve vseh svetih in ruševine bratske stavbe. Uničena je bila tudi starodavna cerkev Lazarevskaya. Šele leta 1954 je arhitekt Opolovnikov A. V. izdelal projekt obnove tega edinstvenega spomenika, v katerem je ohranjen celo ikonostas iz 16. stoletja. Leta 1959 je bila stavba razstavljena in na splavih ob jezeru prepeljana v Kizhi, kjer so jo obnovili.
Oživitev samostana se je začela leta 1991, ko je bil samostan Murom prenesen v Rusko pravoslavno cerkev. Zdaj je že obnovljena bratska stavba, v kateri so zimska cerkev sv. Nikolaja, celice in jedilnica. Obnovljen je zvonik in nekdanja kapelica nad Lazarevsko cerkvijo, ki se uporablja kot poletni tempelj. Zaradi nedostopnosti tega kraja ima obnova samostana določene težave, ki pa ostajajo v našem času prostor osamljenega ostrega samostanskega življenja.
Dodan opis:
Zelinski Jurij 03.10.2013
Imam informacije, da je menih Lazar prvotno zgradil celico na Randozeru, in ko so k njemu začeli prihajati menihi, ki so želeli deliti puščavnico, so se odločili, da bodo le pesek prenesli na boljša zemljišča na rtu Murom na Randozeru.
