Opis atrakcije
Kraljevi grad Amboise se nahaja v francoskem departmaju Indre-et-Loire. Grad se nahaja v istoimenskem mestu in stoji ob reki Loari.
V času rimskega cesarstva je na tem mestu stala galska trdnjava. Do začetka 6. stoletja so dolino Loire zasedla vizigotska plemena, štiri stoletja pozneje pa je mesto Amboise prišlo pod nadzor vikonta Ingelgerja iz Orleansa, katerega predniki so segali v Hugo Abbot. Zahvaljujoč svojim političnim povezavam je Ingelger svoji posesti dodal Angers in Tours. Po njegovi smrti je grad podedoval njegov sin Fulk I. Rdeči, ki mu je uspelo razširiti njegovo posest na Los in Villethrois. Amboise je tako služil za zaščito vzhodne meje ozemlja. Od začetka 12. stoletja grad pripada družini d'Amboise.
Leta 1431 je bil lastnik gradu Louis d'Amboise obtožen zarote proti enemu od spremstva kralja Charlesa VII. Obsojen je bil na smrt, vendar je kralj obsojenca pomilostil in mu leta 1434 zaplenil zemljo. Od tega trenutka je grad Amboise postal kraljeva rezidenca. Leta 1495 je kralj Charles VIII najel dva italijanska arhitekta, Domenica da Cortona in Fra Giocondo, ki sta grad obnovila v slogu renesančne arhitekture. Château d'Amboise je prva stavba v Franciji, zgrajena v tem slogu. Kralj je povabil tudi italijanskega vrtnarja Pacella de Mercollana, ki je na zgornji terasi gradu uredil vrt s cvetličnimi parterji in vodnjaki, kmalu pa so se podobni vrtovi razširili po vsej Franciji.
Vnuki Karla VIII - bodočega kralja Frančiška I. in njegove sestre Margarete Angoulêmske - so mladost preživeli v gradu Amboise. Grad je takrat pripadal njihovi materi - Lujzi Savojski. Frančišek je tudi po tem, ko je postal kralj, veliko časa preživel v svojem ljubljenem gradu, ob koncu leta 1515 pa je velikega italijanskega umetnika Leonarda da Vincija povabil, naj se naseli v gradu Clos-Luce, ki se ni nahajal le v soseščini, ampak je bil s podzemnim prehodom povezan tudi z gradom Amboise. Domneva se, da je bil Leonardo, ki je umrl v Amboiseu leta 1519, pokopan v kapeli Saint Hubert, ki je bila pritrjena gradu v letih 1491-1496. Relief nad vhodom v kapelo prikazuje lovski prizor svetega Huberta, timpanon, ustvarjen v 19. stoletju, pa francoskega kralja in kraljico Karla VIII in Ano Bretonsko. Vitražna okna kapelice so sodobna in prikazujejo prizore iz življenja Saint Louis.
Otroštvo bodočega francoskega kralja Frančiška II in njegove neveste, škotske kraljice Marije Stuart, je otroštvo preživelo v gradu Amboise.
Po smrti Frančiškovega očeta, kralja Henrika II., Leta 1559 so se hugenotski protestanti odločili, da prevzamejo oblast v državi z ugrabitvijo mladega monarha, ki je bil takrat v gradu Amboise. Zarotniki so 17. marca 1560 napadli grad, vendar so bile njihove sile poražene in več kot 1200 ljudi usmrčenih. 12. marca 1563 je bila v Amboiseu sklenjena mirovna pogodba med knezom Condéjem in Catherine de Medici, ki je končala prvo hugenotsko vojno v Franciji. Toda po tej zaroti je kraljeva družina zapustila grad Amboise.
V začetku 17. stoletja je grad prešel v roke Gastona, vojvode Orleanskega, mlajšega brata Ludvika XIII., In v času Fronde 1648-1653. v gradu je bil zapor, kjer je bil kasneje zaprt osramočeni minister kralja Ludvika XIV., Nicolas Fouquet. Konec 18. stoletja je kralj Louis XV izročil Château d'Amboise kot darilo svojemu ministru, vojvodi Choiseulu. Med francosko revolucijo in še kasneje pod Napoleonom Bonapartejem je bil grad skoraj popolnoma uničen.
Leta 1840 je francosko kulturno ministrstvo uvrstilo grad na seznam spomenikov zgodovine in kulture. Kralj Louis-Philippe je začel z obnovo gradu, vendar je moral leta 1848 zaradi februarske revolucije monarh odstopiti in grad Amboise je postal državna last. Novembra istega leta je bil na grad poslan Emir Abd al-Qadir, ki se je 15 let boril proti Franciji za neodvisnost Alžirije. Tu je z družino živel pod nadzorom, dokler ga leta 1852 Napoleon III ni izpustil. Leta 1873 je Château d'Amboise prešel v roke dedičev Louisa Philippeja, leta 1970 pa v last Fundacije Saint Louis, ki so jo ustvarili potomci zadnjega francoskega kralja. Grad je večkrat doživel številne obnove, tudi tiste, ki so bile izvedene po nacistični okupaciji leta 1940.
Notranjost gradu je ustvarjena tako v gotskem kot v renesančnem slogu. V stražnici so na primer v 15. – 16. stoletju shranjeni skrinje in kosi pohištva iz hrasta, svetniška soba - največja grajska soba - pa je okrašena z dvema kaminoma - v gotskem oziroma renesančnem slogu. Dvorano krasijo tudi grbi Ane Bretonske, strop pa monogrami Ane in Karla VIII. Na stenah so portreti kraljev iz dinastije Bourbon - Henrika IV in Ludvika XIII.
Posebno zanimiva je spalnica Henrika II., Katere notranjost je narejena v najljubšem slogu tega kralja. Soba ima tudi skrinjo z dvojnim dnom, stene pa so obešene s tapiserijami iz Bruslja in Tournaija iz 16. do 17. stoletja.
Stanovanje Louisa Philippeja prikazuje poznejši slog, na primer njegova spalnica je v slogu prvega imperija. Pohištvo je iz mahagonija, na steni pa portret kraljevih staršev - vojvode in vojvodinje Orleanske. Kraljeva pisarna ima tudi portret njegove matere. Portret kralja samega visi v glasbeni sobi, okrašena v slogu obdobja obnove monarhije in opremljena tudi s pohištvom iz mahagonija. Med drugimi portreti velja omeniti portret Emirja Abd al-Qadirja, ki je živel v gradu Amboise takoj po kralju Louis-Philippe.
