Opis atrakcije
Zgodovina jamskega samostana Zverinets sega v stoletja, prepletena s številnimi zgodovinskimi dogodki. Samostan je obstajal nekaj časa in je absorbiral značilnosti in značilnosti tiste dobe. Doslej jame nosijo sledi tistega obdobja, njihova zgodovina je večplastna, njihove različne dele pa je mogoče pripisati različnim obdobjem.
Verjetno je bil samostan ustanovljen v začetku 11. stoletja na ozemlju lovišč kijevskega kneza Vsevoloda, od tod tudi ime - "samostan Zverinetsky". Konec 11. stoletja je bil samostan uničen med napadom Polovcev.
Samostanske jame so bile najdene konec 19. stoletja, nato pa so samostan delno obnovili kot kost, ki je pripadala Ioninskemu samostanu s cerkvijo Rojstva Device Marije. Raziskovalci še nikoli niso odkrili podobnih jam v tako nedotaknjenem stanju. Te utesnjene, hladne celice so zavetovale zverinetske menihe v postu in molitvi. Med naslednjo tatarsko-mongolsko ali polovško racijo so bili tukaj pokopani živi.
Kljub dejstvu, da je bilo v jamah odkritih osemindvajset nišnih grobov, kjer je bilo pokopanih šestinšestdeset in ogromno človeških ostankov, ki ležijo na različnih položajih vzdolž jamskega prehoda, nam zgodovinski dokumenti niso prinesli imen teh ki je umrl v tem jamskem samostanu. Nihče jih ne bi prepoznal, če ne bi bili ohranjeni napisi na glini jamskega prehoda in edinstven sinodikon, vpisan nad oltar oltarja v jami, v katerem je bilo sedem imen opat. Askete, ki so asketirali v jamah, so prišteli med svetnike.
Samostanske jame so razvrščene kot arheološka najdišča državnega pomena. Danes so v jamah menihi samostana Iona znova začeli bogoslužje, za kar uporabljajo jamski tempelj v imenu Čudeža nadangela Mihaela. Eden od vhodov v jame je postal kraj gradnje cerkve vseh zverineških svetnikov. Nedaleč od vhoda v jame se postavlja kostrska cerkev Rojstva Device Marije. Po eni od različic bi lahko v jamah skita shranjena legendarna »Knjižnica Jaroslava Modrega«.
