Opis atrakcije
Na samem obrobju enega od delavskih naselij, imenovanega Gus, se je leta 1765 v času dela steklarne Akim Maltsov pri izviru ob neimenovani gozdni reki zgodil čudežni videz ikone velike mučenice Barbare. Ta svetnica je bila v preteklosti, in sicer leta 306, usmrčena zaradi svoje vere, kar se nanaša na obdobje vladavine cesarja Maksimilijana.
Na mestu čudeža je bila zgrajena majhna lesena kapelica, ki je zaznamovala tako vesel in pomemben dogodek. Ikona svete Barbare je bila slovesno postavljena v kapelo in od takrat je majhna reka, ki teče v bližini, začela nositi ime Varvarka.
Nedaleč od mesta čudežnega videza ikone je bil najden ogromen balvan, na katerem je upodobljena slika očitno podobna odtisu deklice. Dogodek je bil neposredno povezan z veliko mučenico Barbaro, kamen pa je postal predmet čaščenja številnih romarjev.
Sčasoma so na mestu lesene kapele odločili, da bodo zgradili kamnito, ki bi jo odlikovala graciozna in edinstvena arhitektura. Do konca leta 1885 so bila vsa gradbena dela končana, medtem ko je bil na samostojnem portiku na vzhodni strani postavljen oktaedrski belo-kamniti vodnjak, opremljen s svetim izvirom. Treba je omeniti, da ime arhitekta zgrajene kamnite kapele še vedno ni znano.
Če prečkate cesto, potem je na območju med petnadstropnimi stavbami, ki se nahajajo na Kommunisticheski ulici, ob izvirih, postavila še eno majhno kapelico, ki je bila posvečena v čast Svete Trojice, ki so jo poimenovali "Trije ključi". Spomladi je voda neverjetno čista in jo domačini uporabljajo za domače namene. V petdesetih letih je bila kapelica Svete Trojice popolnoma uničena, ena od bližnjih ulic pa se je imenovala Klyuchevaya (ime se uporablja še danes).
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bila kapelica Varvarovskaya zaprta, v njeni stavbi pa je bila nameščena enota za industrijsko gostinstvo. V sobi so začeli kuhati sirupe, izdelovati lizike za otroke in peči medenjake. Potem je bil prostor blokiran s pomočjo močnih kanalov, nato pa je bilo zgrajeno drugo nadstropje. Omeniti velja, da je skoraj vsako leto, na predvečer svetega pokroviteljskega praznika, v stavbi izbruhnil požar; v petdesetih letih je ogenj uničil oboke, ki so bili še leseni.
Po požaru je bila nova streha kapelice poravnana. Predhodno delujočo gostinsko enoto so odstranili, v stavbi pa je bila majhna delavnica, ki je delovala pri pogrebnem zavodu, v katero so vtkali obredne pogrebne vence.
V sedemdesetih letih je bila kapela predana garažni hiši za jedilnice. Čez čas je bil sveti izvir skoraj v celoti napolnjen s starimi baterijami in nekaterimi drugimi odpadki. Predhodno zgrajenemu objektu so bile dodane številne zidane stavbe, namenjene za domače potrebe.
Kot veste, je leta 1989 Joakimanov tempelj spet postal zatočišče za vernike, zato se je po tem postavilo vprašanje barbarske kapele. Sredi leta 1991 je bila kapela prenesena v oblast osrednje cerkve. Aleksander Mihejev, duhovnik Joakimanovega templja, je bil imenovan za odgovornega za proces obnove in spremljajoča gradbena dela. Obnovitvena dela so izvajali verniki, ki so naredili glavni križ, kupole. Dvig križa v kapelo je bil izveden s pomočjo specializirane gasilske opreme leta 1995. Tempeljski ikonostas so odkrili v kapeli Lavre in Flore cerkve v vasi Kryukovo, ki je bila nekoč spremenjena v skladišče. Prva ikona, ki so jo prinesli v kapelo, je bila ikona velike mučenice Barbare.
Stropne in stenske slike so bile poslikane s tempera barvami pod vodstvom Aleksandra Savelyeva. Največje število svetih ikon v kapeli velike mučenice Barbare je bilo starodavnih in še posebej cenjenih.
V zadnjem času so bile ikone svetega Jurija zmagovalca in svetega Petra Velikodvorskega naslikane po posebej zasnovanem naročilu za kapelo, ki ju je izvedel nadarjeni domači ikonopisec Dmitrij Vinogradov.
