Opis atrakcije
Samostan Petrovsky se nahaja na obali jezera Nero. Ustanovljeno je bilo v 13. stoletju. Tsarevich Horde, čudežni delavec Peter, ravno na mestu, kjer sta se mu čudežno prikazala apostola Peter in Pavel. Princ je v Rostov prišel iz Horde skupaj z rostovskim škofom Kirilom. Slednji, ko je bil s Khanom Berkejem, stricom carevića, mu je pripovedoval o krščanski veri in čudežih, ki jih je storil Leonty iz Rostova. Princ je na skrivaj od sorodnikov zapustil Horde in se odločil spreobrniti se v krščanstvo. Dohitel je Kirilla in ga prepričal, naj ga vzame s seboj. Ko je prišel v Rostov, je živel pri škofu, obiskoval bogoslužje in poskušal čim bližje spoznati pravoslavlje, in ko je izvedel za smrt kana Berkeja, se je krstil in prevzel ime Peter. Ko je bil med sokolarstvom na obali jezera, princ ni imel časa, da bi se vrnil domov, in je moral prenočiti v gozdu. Takrat sta se mu prikazala dva svetnika, ki sta mu povedala, da bi moral biti na tem mestu tempelj v njihovo čast. Nato so princu izročili dve vreči - s srebrom in zlatom - in izginili. Iste noči se je svetemu Ignaciju, novemu rostovskemu škofu, zgodila vizija, pojavili so se mu tudi apostoli z ukazom, naj zgradijo cerkev.
Kmalu je bila na obali jezera zgrajena nova cerkev. Peter je dočakal starost v Rostovu in za seboj pustil številne potomce (njegovi potomci so več stoletij živeli v Rostovu pod imenom Chirikovs), na koncu svoje zemeljske poti je sprejel meniške zaobljube.
Druga legenda je povezana z ustanovitvijo samostana Petrovsky, po katerem je Peter, Carevič Orda, od rostovskega kneza zaprosil zemljo za samostan, on pa je v smehu ponudil carjeviču toliko zemlje, kolikor je lahko pokril s kovanci. Peter je brez obotavljanja začel polagati na tla kovance iz tistih vreč, ki so mu jih dali apostoli: kovancev ni zmanjkalo, dokler z njimi ni bilo pokritega velikega ozemlja bodočega samostana. Tako se je začela zgodovina tega samostana.
Gradnja samostana se je začela po Petrovi smrti (to se je zgodilo leta 1290). Carjeviča Petra so začeli častiti od 14. stoletja, od leta 1547 je bilo ustanovljeno lokalno praznovanje.
Dolgo časa so bile samostanske zgradbe lesene. V letih 1682-1684. kamniti katedrali Petra in Pavla so postavili na mestu stare lesene. Šlo je za prostorno katedralno cerkev s petimi kupolami. Na sprednji steni stolne cerkve je bila napisana podoba o nastopu svetih apostolov Petra in Pavla pri knezu. Stene cerkve so bile prerezane skozi dvanajst oken z železnimi rešetkami. Cerkvi je bila priložena kamnita veranda, pokrita z desko. Nad vhodom v cerkev je bila pisana podoba Jezusa Kristusa.
Relikvije sv. Peter. V sami stolnici je pod izrezljanim nadstreškom na visokem podstavku stalo prazno svetišče. Stolno cerkev je odlikoval izjemen ikonostas, ki je vseboval ikone starodavne pisave; posebno pozornost je namenila sebi ikona meniha Petra z življenjem, v meji, ki mu je namenjena. Nad carevičevim grobom so stale tri ikone, ki so mu pripadale v času njegovega življenja: sv. V svetišču meniha Petra so se zgodila številna ozdravljenja, kar dokazujejo samostanski letopisi. V sovjetskih časih je bila stolnica uničena, o njenem današnjem videzu je mogoče oceniti le po opisih preteklih časov.
Druga kamnita cerkev, ki je jedilnica, je bila zgrajena v čast hvale Matere Božje v letih 1692-1696, ohranila se je do našega časa. Tempelj je dvonadstropna prostorna stavba s širokim kvadratnim glavnim volumnom in velikim jedilnim prostorom. Nekoč so bile njegove stene okrašene z izrezljanimi kamnitimi okvirji na oknih, frizi in vence, gracioznimi kokošniki. Danes je od tega dekorja ostalo le nekaj drobcev.
Leta 1805 se je začela gradnja opatove stavbe, ki je bila dokončana leta 1811. V letih 1835-1845. samostan je bil obdan z ograjo z masivnimi štirikotnimi stolpi. Danes od ograje ni ostalo skoraj nič, so pa stolpi preživeli. V sovjetskih časih so jih uporabljali kot bivalne prostore, na primer stavbo opata.
Samostan so leta 1928 zaprli, bratje so premestili v samostan Abraham. Tristopenjski zvonik je bil uničen, sveta vrata in ograja so bili razstavljeni, druge stavbe pa so bile predane za potrebe prebivalcev Petrovske Slobode.
Oživitev samostana se je začela v poznih devetdesetih letih. Leta 1999 so na mestu porušene stolne cerkve postavili spominski križ. In leta 2000 se je začel prenos stavb samostana na pravoslavno skupnost. Ob vhodu v samostan je plošča, na kateri si lahko ogledate, kakšen je bil oživljajoči samostan prej.
