Opis atrakcije
Znameniti Stravinski vodnjak se nahaja med avantgardnim centrom Pompidou in gotsko cerkvijo Saint-Merry. Vedno je polno mater z navdušenimi otroki, a instalacija lahko navduši tudi odraslega.
Obiskovalec vidi ogromno (36 x 16,5 metrov) nizko pravokotno skledo, napolnjeno z vodo. Vsebuje šestnajst čudnih številk. Črni mehanizmi, ki združujejo zobnike in kolesa s cevmi, ponavljajo zapletene gibe cikel po ciklu. Ogromne svetle figure, ki občasno štrlijo iz vode, sproščajo vodne tokove. Vse to je zanimivo in smešno gledati.
Vodnjak sta leta 1983 ustvarila švicarski arhitekt Jean Tinguely in njegova žena, francoska umetnica Niki de Saint Phalle. Umetnike je k reševanju nenavadnega problema povabil Pierre Boulez, ustanovitelj Centra za glasbene raziskave, ki se nahaja tik pod Trgom Stravinskega. Boulez je verjel, da je ta majhen trg dolgočasen in ga je treba oživiti. Do takrat je privrženec "kinetične umetnosti" Tinguely pridobil svetovno slavo kot avtor velikanskih fantastičnih strojev in samouničujočih struktur, Boulez pa ga je povabil k delu na podobi trga. Predpogojno postavite pogoj: pri projektu naj sodeluje Niki de Saint Phalle.
Zamisel o vodnjaku je naletela na tehnične težave: ob upoštevanju bivalnosti prostora pod območjem je bilo treba težo konstrukcije zmanjšati na minimum. Tinguely, ki je običajno delal z železom, je tokrat za mobilne figure uporabil lahek črno lakiran aluminij. Saint Phalle je za barvne figure uporabil breztežna steklena vlakna in poliester. Sama skleda vodnjaka je bila narejena le 35 centimetrov globoko.
Vodnjak je posvečen velikemu ruskemu skladatelju, dirigentu in pianistu Igorju Stravinskemu, ki je pomemben del svojega življenja preživel v Franciji. Neustavljivo, očarljivo počasno gibanje mobilnih figur navdihuje glasba iz baletov Stravinskega: Obred pomladi in Žar ptica. Skladatelj je te balete napisal posebej za film Ruski letni časi Sergeja Diagiljeva, ki je imel ogromno vlogo pri popularizaciji ruske kulture.
