Opis atrakcije
Cerkev svetega mučenika Pantelejmona zdravilca se nahaja v Puškinu, na ozemlju N. A. Semashko številka 38. Tempelj se nahaja v nekdanji bolnišnični kapeli. Je dedič cerkve, ki so jo preselili sem iz Sofije.
22. julija 1781 je v novo ustanovljenem mestu Sofija potekal temeljni kamen templja. Tempelj je bil zgrajen med osrednjim mestnim trgom in cesto proti Pavlovsku. Tempelj je bil posvečen v čast Konstantinu in Heleni. Do leta 1817 je bila ta cerkev, ki je že bila na ozemlju ukinjenega mesta, dotrajana. Obnova cerkve se je izkazala za težko, obnova pa je bila predraga. Zato je bil 9. oktobra 1817 izdan odlok o ukinitvi cerkve s prenosom zvonov in njenega pribora v bolnišnično cerkev.
Ko so bili prebivalci nekdanje Sofije preseljeni v Carsko Selo, je cesar Aleksander I. odredil gradnjo enonadstropne lesene ubožnice v jugovzhodnem delu mesta in bolnišnico. V tej stavbi naj bi bila cerkev. Njegova gradnja se je začela 21. marca 1809. 13. aprila 1817 so bolnike in stanovalce stare ubožnice prepeljali v stavbo nove ubožnice. Maja 1817 je bila v enem od prostorov bolnišnice posvečena cerkev oznanjenja Najsvetejše Bogorodice, v središču katere je bila pohodna cerkev. Sem je bil premeščen tudi duhovnik cerkve Konstantin-Eleninski.
2. julija 1846, ki ga je zasnoval arhitekt N. V. Nikitina, položena je bila nova kamnita bolnišnična cerkev, cerkev oznanjenja je bila postavljena v jedilnico ubožnice. Spominske bakrene plošče so postavili v steno bodoče cerkve v bolnišnici.
Bolnišnica je bila zgrajena leta 1852 in je bila dvonadstropna kamnita stavba s sprednjim vhodom, kletjo in stopniščem, ki vodi do bolnišničnih oddelkov. Bolnišnica je bila zasnovana za 150 postelj, deloval pa je tudi oddelek za porodnice. V bolnišnici je bila kamnita enonadstropna ubožnica za 40 ljudi. Hkrati z zaključkom gradnje bolnišnice je v njej po projektu arhitekta N. E. Efimov je zgradil cerkev, ki je bila posvečena v čast ikone Matere Božje "Radost vseh žalostnih".
Leta 1913 so cerkev povečali in postavili spodnjo cerkev v spomin na 1600. obletnico Milanskega edikta. 8. novembra 1914 je nadžupnik Afanasy Belyaev v prisotnosti Aleksandre Feodorovne, grške kraljice in velikih vojvodin Anastazije, Marije, Tatjane in Olge posvetil jamarsko cerkev bolnišnice v čast carjem Konstantinu in Heleni.
Leta 1930 je bila cerkev Radost vseh žalostnih zaprta. Nekaj oblačil in ikon je bilo prenesenih v Katarinino katedralo, nekaj pa v pisarno za starine.
Glavno svetišče te cerkve je bila ikona Matere Božje "Radost vseh žalostnih", ki je pritegnila številne bolne ljudi. Vsako leto 5. julija (po starem slogu) je bila ikona odnesena za mestno versko procesijo. Poleg tega so podobo posneli po mestu ter opravili okolico in molitve. Po zaprtju cerkve je bila ikona prenesena v Katarinino katedralo.
Sredi 19. stoletja so na dvorišču bolnišnice postavili kapelico. Vanj je bil iz taboriške cerkve cesarice Katarine I. nameščen ikonostas. Prej je v kapeli stal oltar taboriške cerkve, ki je bil leta 1872 prenesen v gimnazijo v Carsko Selo. Kapela je bila uporabljena kot pokojna, v njej so opravljali pogreb za mrtve. V letih 1907-1908 je bila stavba delno obnovljena in razširjena po projektu S. A. Danini. Nekaj časa je bilo v stavbi kapele truplo protojereja Ioanna Kochurova.
Kapela je bila leta 1929 zaprta. Do leta 1999 so ga uporabljali kot mestno mrtvašnico. Leta 2000 je bila kapela vrnjena Ruski pravoslavni cerkvi in v njej so se začela obnovitvena dela. Leta 2001 je bila posvečena kot cerkev v čast svetemu velikomučeniku Pantelejmonu. Pozimi leta 2002 je bil na kupoli cerkve postavljen križ. Cerkvena stavba ima eno kamnito kupolo, stene so pobarvane rumeno. Na apsidi je mozaična ikona svetega Pantelejmona.
