Opis atrakcije
Spomenik Pavlu I. je bil postavljen pred palačo Gatchina 1. avgusta 1851 in je pravzaprav neuradni simbol mesta, ki ga je pogosto mogoče videti na platnicah knjig in spominkov, povezanih z Gatchino.
Maketo kipa Pavla I. je izdelal znani ruski kipar Ivan Petrovič Vitali po naročilu Nikolaja I. To je ena njegovih najboljših stvaritev. Tako kot vsa Vitalijeva dela je tudi slika Pavla I. napolnjena z izvrstno milostjo. Za izvedbo kipa je kipar uporabil slavnostni portret Pavla Petroviča, ki pripada čopiču Stepana Semjonoviča Ščukina in ga je naslikal leta 1796. V spomeniku Pavlu I., kot je na sliki, portretna podobnost s cesarjem je ohranjen. Za ta spomenik I. P. Vitali je prejel red sv. Ane II. Stopnje.
Na prelomu 19. v 20. stoletje. avtorstvo tega spomenika so pomotoma pripisali drugim kiparjem: L. Zh. Jacques in P. K. Klodt. Toda to žalostno napako je popravil I. E. Grabar, umetnik in likovni kritik v svoji monografiji "Zgodovina ruske umetnosti".
Kip Pavla I. stoji na poliranem štiristranskem podstavku iz finskega granita. Pavel I. je upodobljen v zapetem klobuku in slovesni uniformi, naslonjen na palico. Ena noga je postavljena naprej in rahlo upognjena v kolenu. Položaj glave, poza cesarja, izraz njegovega obraza dajejo spomeniku posebno reprezentativnost in veličino. Spomenik je postavljen pred Veliko palačo Gatchina na paradi, v bližini parapeta in je obrnjen proti paradišču in palači, kot da je cesar sam pripravljen sprejeti parado.
Menijo, da je podstavek pod kipom zasnoval R. I. Kuzmin, čeprav ime avtorja v arhivskih dokumentih ni navedeno. Znano je le, da je julija 1850 Nikolaj I odobril risbo podstavka za kip Pavla I. v Gatchini. To risbo je dobil arhitekt Kuzmin z navodili za pripravo predračuna za njeno gradnjo.
Spomenik cesarju je bil odlit v eni od livarn v Sankt Peterburgu. Med izdelavo kipa je nastala natančna kopija, ki je bila kasneje nameščena pred palačo v Pavlovsku.
Cesar Nikolaj I. se je poglobil v najmanjše podrobnosti glede postavitve spomenika. Po cesarjevem ukazu je bilo treba trg pred palačo Gatchina vsekakor dokončati do 1. avgusta 1851, kip Pavla I. pa pokriti s platnom, pritrjenim na stojala, kot paravane.
Spomenik so odkrili 1. avgusta 1851 v navzočnosti samega Nikolaja I. Do tega dogodka je bila prirejena parada, na kateri so sodelovali polki Jaegers, Pavlovsky, Gusarsky in konjenica. Ta slovesni dogodek je ujel dvorni slikar Adolphe Charlemand. Umetnik je ujel velikega vojvodo Aleksandra Nikolajeviča, bodočega prestolonaslednika, ko je stal kot stražar v uniformi polka reševalcev Pavlovskega pri spomeniku; in G. Schwartz je naslikal sliko "Odprtje spomenika cesarju Pavlu I."
Leta 1919 so se mestne oblasti želele znebiti kipa monarha. Toda zahvaljujoč kustosu muzeja in parka palače Gatchina V. K. Makarova, spomenik so branili.
Spomenik Pavlu I. je varno prestal vse stiske burnega 20. stoletja. Romantičnega cesarja se niso dotaknili ne komunisti ne fašisti, kljub temu, da se je Palačni trg v Gatchini leta 1919 preimenoval v Trg žrtev revolucije, kjer je bila množična grobnica z žrtvami državljanske vojne, ki so umrle v V njem pokopana Gatchina. Šele leta 1957 so pokop preselili na mestno pokopališče.
V življenju mesta in njegovih prebivalcev je imel bronasti cesar vedno poseben, čarobni pomen. Po vojni, ko je bila višja pomorska radijska inženirska šola v palači Gatchina, so vsako leto, v noči pred maturo, kadeti nosili posebej šivan telovnik na kipu Pavla. Ta tradicija je močno razjezila vodstvo šole. Preiskave so bile izvedene brez izjeme, vendar krivca nikoli niso našli.
Številni obiskovalci ugotavljajo, da prebivalci Gatchine nekako še posebej spoštujejo osebnost Pavla I. Za prebivalce Gatchine je kot lokalni bog, čuvaj ognjišča ali rimske lari.
Tako kot pred mnogimi leti cesar, zmrznjen v večnem spanju, sveto ohranja mir svojega rodnega mesta.
