Ženski meniški red kapucinov je leta 1538 odobril papež Pavel III. Listina reda je predvidevala posebno strogost pravil, strogo osamljenost in izjemen asketizem življenja svojih članov. Samostan, v katerem so živeli novinci, je stal v samem središču francoske prestolnice, po tem meniškem redu pa je bil imenovan pariški bulvar kapucinov.
Zaliti škropilnik
Sodobni popotnik je zagotovo že slišal za Boulevard des Capucines. Ni pa prav, da ga imenujemo Boulevard of the Capucins, in zaslovel je z dejstvom, da sta leta 1895 brata Lumière v hiši N14 organizirala prvo javno kinematografsko predstavo na svetu.
Presenečenim gledalcem je bilo predstavljenih deset kratkih filmov. Med mojstrovinami je bil nesrečni brizgalnik trate, delavci, ki so zapuščali tovarno, in delegati, ki so prišli na Lyon foto kongres. Toda "Prihod vlaka", v nasprotju s splošnim prepričanjem, tega dne sploh ni bil prikazan.
Pogled skozi okno
Zanimiva zgodba je povezana z drugim mestom na Boulevard des Capucines v Parizu. V hiši N35 je bil studio fotografa Nadarja. Pogled z njegovih oken je navdihnil slavnega impresionista Clauda Moneta, da je ustvaril nesmrtno mojstrovino, ki je konec 19. stoletja niso imenovali drugače kot »mazivi«. Slika Boulevard des Capucines v Parizu je postala biser razstave Anonimnega društva, ki so jo leta 1874 organizirali v hiši Nadar. Udeležili so se ga mojstri, katerih dela je pariški umetniški salon zavrnil pri organizaciji letne razstave. Nadar je priskrbel svoje prostore in danes ves svet občuduje celotno slikarsko smer, imenovano impresionizem. Poleg Clauda Moneta so v njegovih vrstah še Renoir in Sisley, Cezanne in Degas.
Konstelacija slavnih
Boulevard des Capucines v Parizu se lahko pohvali, da je vsaka njegova hiša pripravljena pripovedovati o neverjetnih prebivalcih, gostih in obiskovalcih, katerih imena so že dolgo v zgodovini, a se jih spomnijo hvaležni potomci:
- Hiša N43 je služila kot kraj dela in navdiha za pisatelja Henrija Baila, ki je deloval pod psevdonimom Stendhal.
- Skladatelj Jacques Offenbach je izbral hišo N8 na Boulevard des Capucines v Parizu. Tu je ustvaril operete "Goffmanove zgodbe" in "Modra brada".
- Cafe de la Paix sta imela raje Emile Zola in Oscar Wilde. Guy de Maupassant je tu popil tudi skodelico kave. Dolgo je sedel pri oknu in opazoval občinstvo, ki se je sprehajalo po bulevarju, in si izmišljal like svojih znanih junakov.
