Nahaja se ob obali Kaspijskega morja na južnem delu polotoka Absheron, Baku je glavno in največje mesto Azerbajdžana ter finančno, industrijsko, kulturno in znanstveno središče države.
Rezultati arheoloških raziskav dokazujejo, da so naselja na območju sodobnega Bakuja obstajala že v prazgodovini. Točen datum ustanovitve mesta še ni določen. Verjetno je bil v času abasidskega kalifata Baku, ki se je nahajal na stičišču pomembnih trgovskih poti, precej veliko trgovsko središče.
Srednja leta
V drugi polovici 9. Rast in razvoj mesta sta poleg strateško ugodne geografske lege seveda v veliki meri olajšala prisotnost naftnih polj in podnebje. Prebivalci mesta so se aktivno ukvarjali s trgovino, obrtjo, vrtnarjenjem, ribolovom in pridobivanjem olja, do konca 10. stoletja pa je Baku postal eno najpomembnejših mest v Širvanu in je bil znan daleč onkraj svojih meja.
Konec 11. - v začetku 13. stoletja je Baku doživel razcvet. V tem obdobju so okoli mesta nastali ogromni obrambni zidovi, katerih zanesljivost je okrepil globok jarek. Od morja je imelo mesto dodatno zaščito v obliki močne flote, katere razvoju je bila namenjena posebna pozornost. Leta 1191 je bilo mesto Shemakha (Shemakhi) temeljito uničeno zaradi močnega potresa, Baku pa je začasno postal prestolnica države Shirvanshahs.
Napad Mongolov na dežele Širvan v 13. stoletju je imel negativne posledice tudi za Baku. Po dolgem obleganju je mesto padlo in ga neusmiljeno uničilo in oropalo. Trgovina se je zmanjšala, prav tako se je ustavila proizvodnja nafte. Baku je uspelo obnoviti svoje položaje šele sredi 14. stoletja. 15. stoletje je za mesto postalo obdobje kolosalne gospodarske rasti. Palačinski kompleks Shirvanshahov, zgrajen v tem obdobju, se je ohranil do danes in je pomemben zgodovinski in arhitekturni spomenik ter je uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.
Leta 1501 so čete šaha Ismaila osvojile mesto in Baku je postal del države Safavid. V drugi polovici 16. - v začetku 17. stoletja, med turško -perzijskimi vojnami, je bil Baku nekaj časa pod nadzorom Turkov, vendar so leta 1607 Safavidi vseeno uspeli vrniti Baku. Kasnejša krepitev centralizirane oblasti, konec uničujočih vojn in fevdalnih sporov so služili kot zagon za nadaljnjo rast in razvoj mesta.
19. in 20. stoletje
Do začetka 18. stoletja je strateški položaj Bakuja in njegovih naravnih virov pritegnil vse več zanimanja Ruskega cesarstva. Z odlokom Petra I, ki je želel izriniti Turke in Perzijce ter postati polnopravni gospodar Kaspijskega morja, je bila opremljena posebna pomorska odprava, po dolgem obleganju junija 1723 pa je cesarskim četam uspelo zavzeti Baku. Kljub temu se je spopad z Iranom nadaljeval in vsako leto je bilo vse težje ohraniti zasedena ozemlja. Leta 1735 je bila med Ruskim cesarstvom in Iranom podpisana Ganjska mirovna pogodba, Baku pa je bil spet pod nadzorom Perzijcev. Sredi 18. stoletja je na ozemlju sodobnega Azerbajdžana nastalo več kanatov, med drugim Baku Kanat s središčem v Bakuju.
Leta 1806 so med rusko-perzijskimi vojnami (1804-1813) ruske čete znova zasedle Baku. Po podpisu Gulistanske mirovne pogodbe leta 1813 je Bakunski kanat uradno postal del Ruskega cesarstva. Res je, da ta pogodba ni rešila vseh protislovij in leta 1826 je izbruhnil nov konflikt med Rusijo in Iranom, katerega konec je postavila tako imenovana Turkmanchayska mirovna pogodba (1828), po podpisu katere je prišlo do vojaškega spopada končno končal in regija se je začela hitro razvijati. Baku pa je postal središče okrožja Baku, znotraj katerega je bil kasneje vključen v provinco Shemakha. Leta 1859 je bila po močnem potresu provinca Shemakha ukinjena in namesto nje je nastala provinca Baku s središčem v Bakuju. Konec 19. stoletja je Baku postal eno največjih industrijskih, gospodarskih in kulturnih središč ne le Kavkaza, ampak celotnega Ruskega cesarstva in kasneje ZSSR.
1988-1990 Baku je postal epicentar armensko-azerbajdžanskega spopada, ki je dosegel vrhunec januarja 1990 in se v zgodovino zapisal kot "Črni januar" ("Krvavi januar").
Leta 1991, po razpadu ZSSR, je Azerbajdžan postal neodvisna država, njegovo glavno mesto pa je bil Baku. Danes se je mesto, ki si je opomoglo po dolgotrajni gospodarski in socialni krizi v postsovjetskem obdobju, korenito preoblikovalo in doživlja "svojo dobo renesanse".
