Helsinki je glavno in največje mesto Finske ter gospodarsko, politično in kulturno središče države.
Ustanovitev in nastanek mesta
Mesto Helsinki je bilo ustanovljeno leta 1550 po ukazu švedskega kralja Gustava I. z imenom "Helsingfors". Predvidevalo se je, da bo mesto postalo veliko trgovsko središče in ustvarilo dostojnega konkurenta Hanzeatski veselici (Talin). Kljub številnim prizadevanjem Švedov je bilo plitvo pristanišče, na obali katerega je bil prvotno Helsingfors, resna ovira za razvoj mesta kot pomembnega trgovskega središča in po rezultatih Livonske vojne Reval je bil tudi pod nadzorom švedske krone, razvoj trgovine v Helsingforsu za Švede ni bil več prioriteta. Leta 1640 je bilo mestno središče vseeno preseljeno do izliva reke Vantaa, vendar to ni oživilo trgovine in naslednjih sto let je Helsingfors ostal le majhno provincialno mesto. Leta 1710 se je zaradi najmočnejšega izbruha kuge prebivalstvo mesta znatno zmanjšalo.
Ko so v Severni vojni (1700-1721) doživeli hud poraz in izgubili impresiven del svojega posestva, so Švedi, ki so jasno razumeli stalno grožnjo agresije Ruskega cesarstva, poskrbeli za temeljito krepitev svojih meja. Tako se je leta 1748 na otokih v bližini Helsingforsa začela gradnja trdnjave Sveaborg (ali Suomenlinna). Obsežen projekt je služil kot nekakšen katalizator za rast in razvoj mesta, ugodno pa je vplival tudi na počutje njegovih prebivalcev.
Glavno mesto
Septembra 1809 je bila med Ruskim cesarstvom in Kraljevino Švedsko podpisana Friedrichsgamska mirovna pogodba, ki je končala rusko-švedsko vojno (1808-1809), po kateri je Finska postala avtonomna kneževina. Tri leta pozneje se je z odlokom cesarja Aleksandra I. prestolnica Velikega vojvodstva Finskega preselila iz Turkuja v Helsingfors. Verjetno je to odločitev povzročila relativna odsotnost pretiranega švedskega vpliva v Helsingforsu in bližina Sankt Peterburga, kar je Ruskemu cesarstvu seveda dalo številne dodatne prednosti in priložnosti za zagotovitev nadzora nad finsko vlado. Želja po čim manjši vplivu Švedske je narekovala aktivno spodbujanje razvoja finskega jezika s strani ruskih oblasti in do konca 19. stoletja (v veliki meri zaradi intenzivnega preseljevanja iz finskih provinc v Helsingfors), se je demografsko in jezikovno ravnovesje v mestu korenito spremenilo v korist Fincev. Obsežno urbanistično načrtovanje, ki ga je sprožil cesar Aleksander I., je dramatično spremenilo arhitekturno podobo mesta in znatno razširilo njegove meje. Konec 19. stoletja je mesto postalo gospodarsko in kulturno središče Finske.
Helsingfors je ohranil status glavnega mesta po podpisu deklaracije o neodvisnosti Finske decembra 1917. Res je, od takrat uradno mesto nosi ime "Helsinki".
Danes Helsinki veljajo za eno najbolj bivalnih mest na svetu, čeprav je tudi eno najdražjih.
