Opis atrakcije
Samostan Echmiadzin je ena glavnih verskih znamenitosti Vagharshapata, ki je duhovno središče armenske apostolske cerkve in glavno prebivališče katolikosa vseh Armencev. Tempelj se nahaja 20 km zahodno od Erevana.
Zgodovina samostana Echmiadzin je povezana s krstom armenskega kralja Trdata III. Po legendi se je Trdat III zaljubil v lepo dekle Hripsime, ki je skupaj s 37 krščanskimi dekleti pobegnilo v Armenijo pred rimskim cesarjem Dioklecijanom, ki je želel, da mu Hripsime postane žena. Dekle je armenskemu kralju zavrnilo, nato pa je ukazal ubiti vsa dekleta, vključno s Hripsimom. Smrt device je v Trdatu povzročila močan šok. Sveti Gregor Osvetljevalec je ozdravil kralja od norosti. Leta 303 je bil zgrajen lesen samostan. Ime samostana Echmiadzin je iz stare armenske prevedeno kot "edinorojeni". Kraj gradnje templja je določil Gregorij Osvetljevalec, potem ko se mu je v sanjah prikazal Gospod.
Samostanska katedrala je najstarejša krščanska cerkev v Armeniji. Po legendi je temelje tega templja leta 303 postavil sveti Gregor. Po zgodovinskih zapisih je bila katedrala zgrajena v bližini kraljeve palače.
Prvotno postavljeni tempelj je bil v obliki bazilike, vendar v V stoletju. Princ Vagane Mamikonyan ga je obnovil v obliki cerkve s križnimi kupolami. Sodobno obliko je stolnica dobila po obnovi v začetku 7. stoletja, v času katoliškega komita in graditelja Nersesa III.
V XVII stoletju. nad katedralo so postavili novo kupolo in pred zahodnim vhodom postavili tristopenjski zvonik. V XVIII stoletju. nad južno, severno in vzhodno apsido templja so zgradili šest stolpcev, zahvaljujoč temu je katedrala pridobila poroko s petimi kupolami. V začetku XVIII. izvedeno je slikanje stolnice, katere avtor je bil umetnik Nagashe Hovnatanyan. V drugi polovici XVIII. dopolnil jo je Nathanov vnuk, Ovnatan. V dvajsetem stoletju. je bila izvedena kapitalna obnova templja.
Na ozemlju samostana Echmiadzin so še: samostanska jedilnica (XVII stoletje), vrata carja Trdat (XVII stoletje), samostanski hotel "Kazarapat" (sredina XVIII stoletja), Stari (XVIII stoletje) in Novi (začetek XX stoletja) patriarhalne zbornice in Teološka akademija sv. Echmiadzin (prva polovica XX. Stoletja).
