Opis atrakcije
Mesto Perge je bilo ustanovljeno po trojanski vojni in je kmalu postalo glavno pristanišče Pamfilije. O mestu je ostalo vse do prihoda Aleksandra Velikega leta 333 pr. Prebivalci Perge so mu sami odprli vrata in poveljniku dovolili, da mesto uporabi kot vojaško oporišče. Leta 133 pr. mesto Perge je postalo del rimskega cesarstva. V času vladavine Rimljanov je mesto začelo rasti in napredovati. Perge je znan tudi po tem, da je apostol Pavel tukaj prvič prebral svojo pridigo.
Mestno gledališče grško-rimskega tipa je bilo zgrajeno v drugi polovici 2. stoletja našega štetja. naenkrat pa je lahko sprejel okoli 15 tisoč gledalcev. Stavba je bila sestavljena iz dveh nadstropij. Stene so okrašene z reliefi, ki prikazujejo Dioniz in Kentros. Tudi danes je mogoče razbrati delce teh okraskov. Vsi sedeži za gledalce so razdeljeni v dva sektorja s trinajstimi razporejenimi sedeži. Rimljani so gledališko stavbo uporabljali za gladiatorske boje. Na zunanji steni gledališča je bil zgrajen vodnjak. Pred gledališčem je stadion v obliki črke U, ki je do danes dobro ohranjen. Zgrajena je bila tudi v 2. stoletju našega štetja. Stadion bi lahko sprejel 12 tisoč gledalcev.
Ohranjeni so odseki mestnih utrdb, visokih do 12 metrov. Južna vrata, skozi katera turisti vstopajo v mesto, se imenujejo tudi "Rimska vrata". Takoj za njimi so Helenistična vrata (3. stoletje našega štetja). Na robovih vrat so zaobljeni stolpi z uničenim vrhom in nišami, v katerih so med izkopavanji najdene skulpture. Zunaj vrat je majhno dvorišče z nišami v stenah. Severna stran dvorišča ima tri vhode. Zgrajeni so v obliki dvonadstropnih pristopov. V nišah te vhodne zgradbe so nekoč stali kipi rimskih cesarjev in cesaric.
Na vzhodni strani helenističnih vrat je Pergo Agora. Zgrajena je bila v 4. stoletju našega štetja. Agora je obdana s stebri, po obodu pa so delavnice in sobe. V središču je okrogel tempelj. Na južni strani je cerkev. Nedavna arheološka iskanja so odkrila dobro ohranjena rimska kopališča nasproti agore.
Od glavnih vrat do akropole je široka, z marmorjem tlakovana arkadijska ulica s kolonadami na obeh straneh. Sredi ulice je dva metra širok vodni kanal, ob straneh pa so bile trgovske stojnice. To glavno ulico prečka druga, ki teče od vzhoda proti zahodu, na razširjenem zahodnem koncu pa najdemo ruševine monumentalne palastre. Palestra je dobro ohranjena stavba, posvečena cesarju Klaudiju (41-54 n. Št.). Ruševine kopališč se nahajajo v bližini mestnega obzidja na zahodnem koncu te ulice.
Na vzhodni strani Arkadianove ulice je bila v bizantinski dobi zgrajena škofovska bazilika z dvema ladjama. Na nasprotni strani Arkadijana, ob vznožju akropole, je nimfa (sveti izvir), ki je polkrožna struktura iz obdobja vladavine Hadrijana (130-150 n. Št.). V središču tega ogromnega vodnjaka, dolgega 21 metrov in širokega 37,5 metra, je stal kip boga reke. Na ozemlju vodnjaka je bilo najdenih veliko različnih skulptur.
Akropola je bila na gori tik za nimfo. Od nje je na samem vrhu ostala ena grda stavba, v kateri se hranijo ostanki marmornih stebrov in obokanih stropov.
