Posamezni heraldični simboli mest lahko govorijo ne le o preteklosti ali sedanjosti, zgodovini, politiki ali kulturi, ampak tudi o verskih pogledih in stališčih prebivalcev. Med temi uradnimi simboli je grb Seville, ki prikazuje tri katoliške svetnike. Poleg tega je v barvni paleti simbola Seville vijolična (vijolična barva), kar je precej redko za heraldiko, ki je neposredno povezana s katoliško vero.
Opis elementov in njihov pomen
Grb Seville ima še več značilnosti, ki ga razlikujejo od vseh znanih heraldičnih simbolov mest na svetu. Od grba lahko ločimo dva pomembna dela: srebrni ščit z zaobljenim spodnjim delom; zlato krono, okrašeno z diamanti, smaragdi in rubini.
Največjo pozornost pritegne ščit ali bolje rečeno liki, upodobljeni na njem. V središču je sveti Ferdinand, slavni kralj Kastilje, ki je aktivno sodeloval pri osvoboditvi mesta od Arabcev.
Monarh je upodobljen sedeč na kraljevem prestolu pod vijoličnim nadstreškom. Ta svetnik je oblečen v isto vijolično obleko, obloženo s hermelinom. Za ustvarjanje občutka svetosti so uporabili zlate podrobnosti - nimbus, krono, žezlo ali kroglo.
Levo od njega sedi sveti Izidor, njegova obleka je srebrna, plašč je zlat, obložen s škrlatnim platnom. V rokah drži zlato palico in knjigo. Desno od Ferdinanda je sveti Leander upodobljen na grbu Seville. Oblečen je tudi v srebrno obleko, v desni roki je zlati pastoralni štap, v levi - zvitek.
Svetniki so upodobljeni sedeči na prestolu in v naslanjačih na pomolu, na škrlatni ploščadi. Isidoro in Leander sta bila nekoč škofa v Sevilli, po odhodu v drug svet pa sta bila kanonizirana. Danes veljajo za pokrovitelje mesta.
Seviljski rebus
Moto, ki je napisan v zlati barvi in se nahaja na dnu ščita, zahteva poseben opis. Sestavljen je iz latinskih črk, napisanih v parih - "NE", "DO", in pramena volne, ki se nahaja med pari. V prevodu iz španščine se moto sliši kot »ni me zapustil«, torej mesto je ostalo zvesto Alfonsu X leta 1282, ko je prišlo do znamenite vstaje Sancha IV.
Oseba, ki ne zna španščine, težko bere moto, saj ostaneta prvi in zadnji zlog, sredino fraze (me ha deja) pa nadomesti podoba niti (madeja v španščini).
