Država, ki presega zasnežene Ande, Čile navdušuje ljubitelje alpinizma in smučanja, ko na severni polobli vlada poletna vročina. Tu so najbolj modri ledeniki, najbolj vroči vulkani, najjužnejše mesto na planetu in najbogatejša kulturna tradicija. Čile je vsekakor vreden dolgega poleta in vsak popotnik sanja, da bi bil na drugi strani planeta, ki je navdušen in navdušen že ob sami omembi Južne Amerike.
Skoraj kot v Italiji
Ena najbolj znanih čilskih tradicij se nanaša na nacionalno kuhinjo. Priljubljena jed "testenine salsa con carne" so navadne testenine z mesno omako, ki jih čilske gospodinje postrežejo za kosilo in večerjo ter celo kot zajtrk. Otrokom jih dajejo v šoli in jih pripravljajo za goste, zato testenine z mesom veljajo za eno od nacionalnih čilskih tradicij.
Mimogrede, o šoli! Tu so lekcije postavljene kot komunikacija z učiteljem, zato lahko učenec sedi na tleh, se mirno premika po razredu in se približa sošolcem. Učitelji razlagajo predmet na različne vizualne načine in ne motijo, da mu temo ponovijo, če kdo ne razume. Toda domačih nalog v šolah v državi ne dajejo. Ta čilska tradicija je v zakonu zapisana z odlokom predsednika.
Robec ni luksuz …
… ampak le nujen atribut za izvedbo nacionalnega plesa cueca. Čilska tradicija plesanja na trgih in ulicah sprva preseneti tujce, a se kmalu navadijo na svetel spektakel in srčkan motiv. Ples je zasnovan tako, da očara žensko, ki vam je všeč, in jo pritegne. Tu so vsa sredstva dobra: ritmično topotanje z nogami in ponosno poravnan hrbet ter celo robec, ki lebdi nad plesalčevo glavo kot majhen transparent. Očarana gospa končno odneha, veseli gospod pa jo prime za roko in jo odpelje pod aplavz občinstva.
Bolje je praznovati zborovsko
Toda čilska tradicija praznovanja novega leta na pokopališču lahko šokira tudi izkušene popotnike. V mnogih deželah v državi je navada, da se zadnji večer odhajajočega leta odpravijo na grobove prednikov in sorodnikov in se tam v krogu tistih, ki zdaj živijo in so odšli v drug svet, srečali naslednje leto. Za večje udobje Čilčani s seboj vzamejo stole in ob grobu postavijo praznično mizo.
