Köln je eno najstarejših in največjih mest v Nemčiji.
V 1. stoletju pr. na desnem bregu Rena, v deželah današnjega Kölna, je živelo germansko pleme Ubi. Približno 39 pr po dogovoru z Rimljani so se umori preselili na levi breg. Rimljani so na desnem bregu Renu ustanovili majhno naselje Oppidium Ubiorum, ki je kmalu postalo pomembna postojanka cesarstva.
Leta 50 po Kr. rojena iz Oppidium Ubiorum, Agrippina mlajša (Julia Augusta Agrippina), že takrat žena cesarja Klaudija, je svojega moža prepričala, naj njenemu domačemu mestu podeli status "kolonije", s čimer mu je podelila številne pravice in privilegije. Mesto je dobilo ime "Colonia Claudia Ara Agrippinensium" (v latinščini pomeni Klaudijeva kolonija in oltar Agripincev). Kasneje so v vsakdanjem življenju začeli uporabljati preprosto "kolonijo" ali "Köln".
Nastanek in razcvet mesta
Mesto začne aktivno rasti in se razvijati in približno do 85. leta postane glavno mesto pokrajine Spodnja Nemčija. Leta 260 se je rimski poveljnik Marcus Postum, ki je izkoristil krizo in vrsto vojaških spopadov, razglasil za cesarja Galskega cesarstva, katerega glavno mesto je postal Köln. Galsko cesarstvo je trajalo le 14 let, nato pa je Köln spet postal del rimskega cesarstva. Leta 310 je bil z dekretom cesarja Konstantina v Kölnu zgrajen prvi most čez Ren. Sredi 5. stoletja so Köln osvojili Franki Ripoir.
Köln je bil že od rimskih časov sedež škofa; leta 795 je po odločitvi Karla I. Velikega mesto dobilo status nadškofije. Kölnski nadškofi so imeli izključno oblast in so skoraj pet stoletij popolnoma vladali mestu. Kölnski nadškof je bil tudi eden od sedmih volivcev Svetega rimskega cesarstva.
Nova stran v zgodovini Kölna se začne leta 1288 s tako imenovano bitko pri Vorringnu, ki je nastala zaradi dolgega spora glede pravic do dediščine Limburg (glavni stranki spopada sta bila kölnski nadškof Siegfried von Westerburg in Vojvoda Jean I Brabant). Posledično je Köln dejansko postal svobodno mesto in čeprav je vse ostalo tudi središče nadškofije, je nadškof obdržal le pravico vplivati na pravosodje.
Lega Kölna na stičišču pomembnih trgovskih poti je že stoletja osnova za razvoj in blaginjo mesta. Köln je bil dolgo časa eno največjih in najpomembnejših nakupovalnih središč v regiji. Pomembno vlogo pri blaginji mesta je imelo članstvo v hanzeatski ligi, pa tudi status svobodnega cesarskega mesta, ki je bil leta 1475 uradno dodeljen Kölnu. Vrhunec blaginje mesta je padel v 15-16.
Novi čas
Leta 1794 se je Köln, da bi se izognil uničenju, dejansko prostovoljno predal Francozom in, ko je postal del Napoleonovega cesarstva, izgubil neodvisnost. Leta 1814 so mesto zasedli ruski in pruski vojaki, že leta 1815 pa se je Köln z odločitvijo dunajskega kongresa umaknil v Prusijo.
19. stoletje za Evropo je bilo obdobje svetovne industrializacije. Köln prav tako ni stal ob strani, za kar je to obdobje postalo nova stopnja v razvoju. Leta 1832 je bila postavljena telegrafska linija, leta 1843 pa je bila odprta železniška proga Köln-Aachen. Pomemben dogodek za meščane je bil ponovni začetek gradnje znamenite kolonjske katedrale (delo je bilo ustavljeno sredi 16. stoletja). Leta 1881 so srednjeveško mestno obzidje porušili, Köln pa je zaradi priključitve predmestja znatno razširil svoje meje. Konec 19. stoletja so bile v Kölnu zgrajene številne tovarne in tovarne, mesto pa je postalo eno največjih industrijskih središč nemškega cesarstva.
Köln je prvo svetovno vojno preživel z minimalno škodo. Med drugo svetovno vojno je bilo zaradi večkratnih bombnih napadov večina mesta temeljito uničena. Čeprav je povojna obnova Kölna napredovala pospešeno, je trajalo več kot desetletje za obnovo mesta in vzpostavitev infrastrukture.
Danes je Köln veliko industrijsko, prometno in kulturno središče Nemčije. Mesto slovi po številnih odličnih muzejih in galerijah ter obilici različnih kulturnih dogodkov, ki vsako leto privabijo milijone turistov z vsega sveta.
