Domovina legendarnega Wolfganga Amadeusa Mozarta - Salzburg je četrto največje mesto v Avstriji in glavno mesto zvezne dežele Salzburg. Mesto se nahaja približno 300 km od Dunaja ob severnem vznožju Alp na slikovitih bregovih reke Salzach.
Med arheološkimi izkopavanji je bilo ugotovljeno, da so prva naselja na mestu sodobnega Salzburga obstajala v dobi neolitika. Približno v 5. stoletju pr na teh deželah so se naselili Kelti, ki so ustanovili več poselitvenih skupnosti, ki so se okoli 15 let pred našim štetjem, potem ko so Rimljani zasedli regijo, združile v mesto Yuvavum. Leta 45 po Kr. mesto je dobilo status »občinskega« ter številne pravice in privilegije. Po razpadu rimskega cesarstva je mesto postopoma propadlo in do konca 7. stoletja praktično prenehalo obstajati.
Nastanek mesta
Oživitev mesta se začne že v začetku 8. stoletja, potem ko je bavarski vojvoda Teodorik podelil opuščena zemljišča škofu Rupertu, ki je tu zgradil samostan sv. Okoli samostana je pravzaprav pozneje zraslo mesto, ki je dobilo ime "Salzburg" (v prevodu iz latinščine "grad soli"). Leta 739 je mesto postalo škofovski sedež, nato pa nadškofija. Škof Rupert je bil kasneje kanoniziran in ga danes častijo kot zavetnika Salzburga.
Leta 1077 se je na vrhu strmega hriba s pogledom na mesto začela gradnja znamenitega salzburškega gradu - Hohensalzburg. V nekaj stoletjih je bil grad večkrat razširjen in obnovljen, danes pa je eden največjih srednjeveških gradov v Evropi, ki so preživeli do naših časov.
Leta 1278 je bila salzburška nadškofija priznana kot suverena kneževina Svetega rimskega cesarstva, vendar je šele v 14. stoletju dobila popolno neodvisnost od Bavarske. Nasilni izbruh kuge v 14. stoletju je ubil skoraj tretjino mestnega prebivalstva.
Srednja leta
Salzburško gospodarstvo že stoletja temelji na proizvodnji in prodaji soli. V 15. stoletju so se začele aktivno razvijati različne obrti, leta 1492 pa je bila odprta prva pivovarna Stiegl-Brauwelt (danes je ena izmed najbolj priljubljenih znamenitosti mesta). Toda že nekaj let kasneje so se začeli družbeni nemiri, ki so pravzaprav postali uvod v reformacijo. Sledili so nemiri med kmeticami leta 1525 do trimesečnega obleganja Hohensalzburga. Ko so se razmere stabilizirale, se je mesto začelo hitro razvijati, vrhunec pa je doseglo v 17-18 stoletjih. Pod strogim vodstvom italijanskih arhitektov Salzburg postaja eden najboljših primerov evropskega baroka.
Leta 1803 je med napoleonskimi vojnami v okviru nemške mediatizacije nadškofija postala del salzburškega volilca, že leta 1805 pa so po podpisu Presburškega miru dežele nekdanje nadškofije postale del avstrijskega cesarstva. Leta 1809 se je Salzburg odstopil Kraljevini Bavarski, leta 1816 pa se je z odločitvijo dunajskega kongresa vrnil v Avstrijo in leta 1850 postal glavno mesto kneževine Salzburg. Od leta 1868 je bila kneževina uradno del Avstro-Ogrskega cesarstva in je ostala "kronska dežela" Avstrijskega cesarstva.
Dvajseto stoletje
Zaradi poraza v prvi svetovni vojni je Avstro-Ogrski propadel in Salzburg je postal del nove nemške Avstrije, že leta 1919, po podpisu Versajske pogodbe, pa je postal del Prve avstrijske republike. Marca 1938 je bil zaradi Anschlussa tudi Salzburg pod nemškim nadzorom. Med drugo svetovno vojno je bilo mesto večkrat bombardirano, a kljub dejstvu, da je bila skoraj polovica Salzburga uničena, je večina njegovega zgodovinskega središča ostala nedotaknjena. Mesto so ameriške čete osvobodile 5. maja 1945.
Danes Salzburg velja za eno najlepših mest v Avstriji. Dobro ohranjeno zgodovinsko središče Salzburga ("staro mestno jedro") je lep primer baročne arhitekture in je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.
