Opis atrakcije
V starih časih je bil Poros (starodavna Kalavrija) otok morskega boga Posejdona. Na osrednjem delu otoka je bila verska stavba - svetišče Posejdona. Na žalost so se do danes ohranile le ruševine nekdaj veličastnega templja.
Starodavna legenda pravi, da je otok prvotno pripadal Apolonu, Posejdon pa ga je zamenjal za Delfe. Vrhunec cvetenja Porosa (Kalavrija) je padel v 6.-5. stoletju pr. V tem obdobju je bil Poros (Kalavria) središče najmočnejše amfiktionije (zveze) v stari Grčiji med Atenami, Nafplionom, Egino, Epidaurom, Orhomenom in drugimi mogočnimi mestnimi državami tiste dobe. Posejdonovo svetišče je imelo pomembno vlogo v verskem in političnem življenju antičnega sveta in je tudi po propadu amfiktionije ohranilo svoj položaj.
Natančen datum ustanovitve Posejdonovega templja ni znan. Verjetno je bil zgrajen v 6. stoletju pred našim štetjem in morda malo prej. Arhitektura starodavnega svetišča je bila večinoma v dorskem slogu, čeprav so nekateri njeni stebri ustrezali jonskemu slogu. Dimenzije templja so bile 27, 4 x 14, 40 metrov (12 oziroma 6 stolpcev). Zgrajen je bil iz poroznega apnenca, pripeljanega z otoka Egina. Starodavno svetišče Poseidon je bilo uničeno leta 395 n. zaradi močnega potresa. Sčasoma je bila notranjost templja oropana, v 18. stoletju pa je bila večina zidov razstavljena za gradnjo novih stavb na Hidri.
V Posejdonovem templju je svoje zatočišče našel veliki starogrški govornik Demosten, ki je pobegnil pred morilci, ki so ga preganjali, ki jih je poslal Antipater. Tu leta 322 pr. Demosten je storil samomor z jemanjem strupa in je bil pokopan v stenah svetišča. Danes lahko na eni od cest, ki vodijo do templja, vidite marmorni doprsni kip Demostena.
Sistematična izkopavanja tega območja so leta 1894 začeli švedski arheologi. Pomembni zgodovinski artefakti, najdeni med izkopavanji, so shranjeni v arheološkem muzeju Poros.
