Opis atrakcije
Katedrala San Lorenzo, posvečena svetemu Lovrencu, je glavna rimskokatoliška cerkev v Grossetu. Njegovo gradnjo je začel konec 13. stoletja arhitekt Sozzo di Rustikini iz Siene na mestu drugega templja, Santa Maria Assunta. Cerkev je bila dokončana šele v 15. stoletju zaradi nenehnih spopadov med Grossetom in Sieno.
Fasada San Lorenza je iz belega in rdečega marmorja v romanskem slogu, vendar to ni prvotni videz cerkve, ampak rezultat serije rekonstrukcij, izvedenih v 16. stoletju in v letih 1816-1855, ko cerkev je dobila značilnosti renesančnega in baročnega sloga. Na srečo je stavba delno ohranila dekorativne elemente prvotne zgradbe, vključno s simboli evangelistov. Fasada je obrnjena proti vzhodu in ima tri portale. Na vrhu je vidna loža z loki in medetažnim vencem. Osrednji del fasade, okronan s timpanonom, je znan po velikem oknu rozete in gotskih skulpturah. V 16. stoletju so bili na vrhu nameščeni dve majhni luči in dva majhna obeliska na timpanonu.
Južno stran cerkve, obrnjeno proti Piazzi Dante, odlikujeta dve gotski okni. Okraski za stranski portal, okna in kip svetega Lovrenca so delo delavnice Agostina di Giovannija. Zgornji del portala z bareljefom, na katerem je prikazana Devica Marija v luneti, in dvema kipoma je leta 1897 izdelal kipar Leopoldo Maccari. In leta 1983 je umetnik Arnaldo Mazzanti zgornji venec iz traku naslikal s freskami.
V notranjosti je tempelj v obliki latinskega križa s transeptom in apsido. Osrednja ladja in stranske kapele so med seboj ločene s križnimi pilastri. Med glavnimi znamenitostmi San Lorenza sta presenetljiva pisava iz 1470-74, okrašena z izvrstnimi rezbarijami, in slika Mattea di Giovannija "Madonna delle Grazie" iz leta 1470.
Zvonik cerkve levo od nje je bil zgrajen leta 1402 in obnovljen v začetku 20. stoletja. Desno od stolnice pa vidite rimski steber s korintskimi kapiteli, na katerem so v srednjem veku visela obvestila.
