Budslau Cerkev Vnebovzetja Blažene Device Marije opis in fotografija - Belorusija: Minska regija

Kazalo:

Budslau Cerkev Vnebovzetja Blažene Device Marije opis in fotografija - Belorusija: Minska regija
Budslau Cerkev Vnebovzetja Blažene Device Marije opis in fotografija - Belorusija: Minska regija

Video: Budslau Cerkev Vnebovzetja Blažene Device Marije opis in fotografija - Belorusija: Minska regija

Video: Budslau Cerkev Vnebovzetja Blažene Device Marije opis in fotografija - Belorusija: Minska regija
Video: FATIMSKA MARIJA ROMARICA JE PRISPELA V CERKEV NA HOMCU, 15 5 2016 2024, September
Anonim
Budslau Cerkev Marijinega vnebovzetja
Budslau Cerkev Marijinega vnebovzetja

Opis atrakcije

Budslavska cerkev Marijinega vnebovzetja je veličastna katoliška cerkev, zgrajena v poznobaročnem slogu v letih 1767-1783. Gre za kamnito triladijsko baziliko z dvema stolpnima stolpoma.

Po starodavni legendi (potrjeni s podatki iz kronik) so leta 1504 na mesto, ki je pozneje postalo mesto Budslav, prišli štirje menihi, ki razen sekir in pisma, ki jim ga je podelil Aleksander Jagiellončik, niso imeli ničesar. Menihi niso znali zgraditi stanovanja, zato so zgradili nekakšno čudno kočo in v njej začeli moliti. V beloruski besedi "koča" zveni kot budan. Od tod tudi ime mesta Budslav.

Leta 1588 se je nad samostanskimi celicami zgodilo božansko znamenje brez primere. Devica Marija se je prikazala iz sijočega oblaka z Dojenčkom v naročju in rekla: "Od tega trenutka ti bo za vedno dana slava našega Boga in mojega Sina in moja zaščita."

Eno največjih katoliških svetišč, Budslavska ikona Matere Božje, hranijo v Budslavski cerkvi. Leta 1996 je papež Janez Pavel II razglasil to ikono za zavetnico Belorusije. Praznik v čast svete ikone se vsako leto praznuje 2. junija. Romarji v tempelj prihajajo ne le iz vse Belorusije, ampak tudi iz drugih držav.

Tu potekajo tudi veliki katoliški festivali, ki se jih udeležuje najvišja katoliška duhovščina in predstavniki Vatikana.

Leta 1994 je Janez Pavel II. Iz Budslavske cerkve dobil status "manjše bazilike" (basilica minoris). Ta častni naslov templja Vatikan dodeli le posebnim templjem v zelo redkih primerih, da bi poudaril izredno pomembno vlogo cerkve za katolike. Obstaja le 5 velikih bazilik (samo v Rimu in Jeruzalemu).

V stranski kapeli cerkve, zgrajene leta 1643, je edinstven oltar s slikami in 20 skulpturami.

Mere tega ogromnega templja so neverjetne. Širok je 50 metrov in dolg 62 metrov. Tak prostor ne more sprejeti le velikega števila vernikov, ampak ima tudi prav posebno akustiko. Cerkvene orgle v cerkvi zvenijo neverjetno lepo in srčno.

Fotografija

Priporočena: