Opis atrakcije
Krajevni muzej, ki se nahaja v krimskem letovišču Saki na Kurortni ulici 29, je edini tovrstni muzej v CIS. Posvečeno zgodovini zdravljenja z zdravilnim blatom Saškega jezera.
Leta 1909 so v blatnih kopelih Saki zemstvo po pobudi zdravnika S. Nalbandova ustanovili muzej zgodovine blatne terapije. Med Veliko domovinsko vojno so bili skoraj vsi eksponati izgubljeni; do danes jih je preživelo le nekaj deset.
Maja 1955 je bil z odločitvijo lokalnih oblasti odprt muzej mesta Saki, ki je bil prvi "letoviški" muzej v Sovjetski zvezi in je deloval prostovoljno. Ustanovitelj in prvi direktor muzeja A. Kosovskaya ga je vodil 40 let. Zbrala je spominsko gradivo o znanih osebnostih balneologije in medicine, nadarjenih raziskovalcih jezera in blatne terapije 19-20. - izjemen kirurg N. Pirogov, akademiki A. Fersman, N. Kurnakov, N. Burdenko, B. Petrov, A. Semashko, pa tudi znane osebnosti, ki jih je ozdravilo blato Saka, in osebje letovišča.
Od leta 1983 je krajevni zgodovinski muzej letovišča Saki v stari hiši, zgrajeni leta 1912 v priljubljeni na začetku 20. stoletja. moderni slog. Dvorec je pripadal I. F. Panovu - vodji industrije soli Saki na začetku 20. stoletja. Muzej je bil za obiskovalce odprt leta 1988.
Spoznavanje zbirke lokalnega zgodovinskega muzeja se začne že iz antičnega obdobja - takrat so tu obravnavali stare Grke, kar dokazujejo izvirni eksponati - lončenina, hersoneski kovanci, starinska sidra, amfore. Naslednji del razstave je namenjen blatni terapiji v Ruskem cesarstvu v prvi polovici 19. stoletja. Ločen del razstave je posvečen Veliki domovinski vojni. Oddelek za naravo predstavlja zbirko vzorcev favne in flore stepskega Krima in Črnega morja. Leta 2006 je bila odprta etnografska soba z imenom "Življenje in kultura krimskih Tatarov", v kateri so predstavljeni vzorci gospodinjskih predmetov in narodnih oblačil.
Leta 1993 je muzej z odločitvijo izvršnega odbora v mestu Saki pridobil status mestnega. Leta 2009 se je muzeju vrnilo prejšnje ime.
Dodan opis:
Finogentova O. M. 12.3.2016
Do leta 1863 so bili rudniki soli Saki v državni lasti. Nato jih je Ivan Petrovič Balashov vzel v najem.
