Opis atrakcije
Katedrala Bamberg je ena od cesarskih katedral v državi. Nahaja se v bližini stare mestne hiše in velja za simbol mesta. Na samem začetku svoje zgodovine so bile na mestu templja utrdbe, ki so jih po naročilu kralja Henrika II leta 1004 preoblikovali v baziliko. Leta 1007 je bila ustanovljena škofija mesta Bamberg, to je bilo storjeno posebej za spodbujanje širjenja krščanstva v teh deželah.
Leta 1012 je bila stolnica posvečena, leta 1081 pa je utrpela velik požar, obnovitvena dela so bila dokončana šele leta 1111. Testi za tempelj se niso končali, po 74 letih je moral prestati še en požar, zaradi česar je bila sprejeta odločitev o rušenju stavbe. V 13. stoletju se je na mestu katedrale znova pojavil tempelj, postavljen v gotskem slogu in dokaj skromno okrašen.
Stolpi različnih višin se nahajajo na vogalih templja. Kljub vsemu kasnejšemu prestrukturiranju se sčasoma zunanji videz stavbe praktično ni spremenil, trendi modernosti pa so se dotaknili le notranje notranjosti. Tako je bila leta 1678 dekoracija stolnice in njenih oltarjev okrašena v baročnem slogu in se ni spremenila skoraj do sredine 19. stoletja.
Trenutno katedrala velja za glavno znamenitost Bamberga, okrašena je s številnimi kipi in skulpturami, ki so postali klasika srednjeveške nemške umetnosti. Osrednji portal predstavlja skladbo z naslovom "Zadnja sodba", nastalo v XII stoletju. Na vzhodni strani stolnice je portal "Adamova vrata", ki ga je v 13. stoletju ustvaril kipar iz Reimsa, katerega ime ni znano.
Triladijska bazilika je okrašena z dvema pokritima galerijama. Eden od njih hrani znameniti konjeniški kip Bamberškega konjenika iz leta 1230. Številni zgodovinarji so poskušali ugotoviti identiteto osebe, ki je služila kot prototip tega jahača, vendar doslej ni uspelo nikomur. Po eni različici je to podoba ogrskega kralja Štefana. Cesar Henrik II in njegova žena sv. Kunigunda, ki je cenjena kot zaščitnica mesta. Nagrobnik obeh zakoncev je leta 1513 izdelal kipar T. Riemenschneider. V templju je pokopan tudi nekdanji krajevni škof papež Klement II.
V stolnici je škofovski muzej, v katerem je zbirka svetih predmetov in cesarskih oblačil.
Od leta 1993 je katedrala uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine.
