Opis atrakcije
Sulejmanova mošeja je bila zgrajena v Istanbulu po naročilu sultana Sulejmana Veličastnega in resnično velja za eno najvidnejših arhitekturnih struktur vzhoda. Čas, ko je vladal sultan Sulejman Veličastni (1520-1566), so zgodovinarji imenovali zlato dobo Istanbula. Prevladujoča sila v takratni svetovni politiki je bilo Osmansko cesarstvo, ki je doživljalo svoj razcvet in doseglo vrhunec kot Bizantinsko cesarstvo v času Justinijanove vladavine. Zato to obdobje velja za vrhunec moči v turški zgodovini.
Ta mošeja, ki se nahaja na enem od sedmih mestnih hribov in se dviga v nebesa, velja za mojstrovino arhitekturne umetnosti. Mošejo je zgradil arhitekt Sinan. Gradnja se je začela leta 1550 in končala leta 1557. Arhitekt Sinan je bil ovekovečen kot "arhitekt, ki ne potrebuje arhitekturne postavitve".
Ta izjemni znameniti arhitekt je delal v letih 1490-588 in petdeset let svojega ustvarjanja je bil glavni dvorni arhitekt petih turških padišahov. Zgradil je okoli štiristo arhitekturnih spomenikov. V delu Sinana najdemo veliko podobnosti z velikim Michelangelom. Po njegovih načrtih je bila zgrajena medresa v Meki, mošeja v Budimpešti in številne druge zgradbe.
Po obstoječi legendi je gradnja mošeje in kompleksa potekala 7 let. Zgradba mošeje velja za zelo odporno proti potresom. Sinan je ob odpiranju mošeje rekel: "Ta mošeja bo trajala večno." Besede slavnega arhitekta potrjuje zgodovina potresov, ki so se zgodili več kot 500 let. V tem celotnem obdobju na štiriindvajset pomembnih spomenikov, ki jih je zgradil Sinan, ni vplivalo 89 hudih potresov do sedem točk po Richterjevi lestvici.
Arhitekt je utelešal veličastne ideje Sulejmana Veličastnega. Mošeja, zgrajena v letih 1550-1557, je Istanbulu dala čar, ki ga ni bilo mogoče primerjati. Sinan je v svoji avtobiografiji zapisal, da je tempelj Aja Sofija najpomembnejše merilo za vrednotenje vseh njegovih stvaritev. Vedno je želel vsem dokazati, da "lahko gradiš bolje kot Grki". Sulejmanova mošeja je bila res najbolj presenetljiv dokaz, da je Sinanu uspelo preseči arhitekte, ki so delali pod Justinijanom.
Stavba mošeje Sultan Sulejman temelji na štirih stebrih. Nad stebri iz rdečega granita koničasti loki, pripeljani posebej iz Baalbeka s trga hipodroma, povezujejo sosednje kupolaste prostore z glavno stavbo. Nad mihrabom so pol-kupole (to so niše, ki kažejo smer v Meko), ki so v popolni harmoniji s sosednjimi kupolastimi prostori. Tako dajejo svobodo in emancipacijo celotni okoliški stavbi. Višina mošeje je 49,5 m, premer kupole pa 26,2 m.
Pogled na mošejo, ki se ponosno dviga na hribih, je še posebej prijeten s strani Bosporskega in Galatskega mostu. Štirje minareti z desetimi balkoni so simbol sultana Sulejmana Veličastnega, ki je bil deseti sultan Otomanskega cesarstva ("deseti Osmanov sin") in četrti, ki je po osvojitvi stopil na prestol. Arhitekt Sinan je postavil dva minareta, nekoliko krajša od drugih. To je genialna odločitev, s katero je bila mošeja, zgrajena na hribu, bolj harmonična.
Kompleks velike mošeje Suleymaniye lahko imenujemo mesto v mestu. Poleg same mošeje vključuje koransko šolo, turško kopel, karavan -saraj, zavetišče, več bolnišnic, stranišča in obrtniška središča. Še posebej navdušujoč je pogled na stare platane in majhen vodnjak.
Tla v mošeji so prekrita s preprogami, v notranjosti pa ima dobro osvetlitev-svetloba vanjo prihaja iz šestintridesetih dragih lepih vitraž, okrašenih s starodavnimi črkami-citati iz Korana. Kaligrafski napis na kupoli se glasi: »Allah je luč neba in zemlje. Njegova svetloba je kot niša; v njem je svetilka; steklena svetilka; steklo je kot biserna zvezda. Prižge ga blagoslovljeno drevo - oljka, ne vzhodna ne zahodna. Njegovo olje je pripravljeno za vžig, tudi če se ga ogenj ne dotakne. Svetloba na svetu! Allah vodi k svoji luči, kdor koli želi!"
Za mošejo je pokopališče, kjer počivata sultan Sulejman Veličastni in njegova žena Khyurrem Sultan. Nekateri Benečani so o Sulejmanu pisali: "Sultan je bil tako zaljubljen in predan svoji ženi, da so bili vsi, ki so bili usluženi, prepričani, da ga je Khyurrem Sultan očaral." Khyurrem Sultan je bil Slovan. Med istanbulskimi Evropejci je bila znana kot "Roxalana" in je ostala nedostopna Sulejmanu, dokler ji sultan ni obljubil, da se bo poročil z njo. Tovrstni precedens se med sultani Osmanskega cesarstva nikoli ni zgodil.
Nedaleč od mošeje Suleymaniye, na razpotju po arhitektu, je skromna Sinanova grobnica.
Ocene
| Vsi pregledi 0 maria 15.02.2014 2:08:40
ZA KAJ? Zakaj je bila mošeja zgrajena zanj? Ubil je svojega sina. Bil je človek brez duše.
5 Ljudmila 13.1.2014 01:16:06
Mošeja Zelo lepo. Očarljivo
