Opis atrakcije
Muzej ljudskih obrti in obrti v Zagrebu je bil ustanovljen leta 1880 na pobudo Društva za umetnost. Muzej je postal ena prvih tovrstnih ustanov v Evropi. Leta 1882 je bila v muzeju ustanovljena obrtna šola, ki je danes Šola uporabnih umetnosti in oblikovanja. Projekt muzejske stavbe je v duhu nemške renesanse razvil arhitekt Hermann Bolle.
Temelj muzejskega sklada je nekaj let pred uradnim odprtjem postavil škof Strossmeier. Zbirka katalonskega umetnika in zbiratelja Marijana Fortunije je bila kupljena na pariški dražbi leta 1875 z donacijami Isidorja Krišnavije. Od osemdesetih let prejšnjega stoletja se zbirka dopolnjuje ne le na Hrvaškem, ampak po vsej Evropi. Večji del muzejskega sklada so pridobili pri zasebnih zbiralcih.
V prvih letih je bil muzej v najeti stavbi na ulici Maria Valeriya (danes Praška ulica). Muzej se je v sedanjo stavbo preselil leta 1909, hkrati je bila odprta stalna razstava. Leta 1919 so v muzeju odprli muzej sodobne umetnosti. Kasneje je bil Etnografski muzej ločen od zagrebškega Muzeja ljudskih obrti in obrti.
Od leta 1933 do 1952 je bil muzej pod vodstvom direktorja Vladimirja Tkaliča. V tem obdobju je nastala nova razstava, ki jo sestavljajo fotografije, grafike, tiskani izdelki. V muzeju je bila ustanovljena restavratorska delavnica. Od petdesetih let prejšnjega stoletja muzej aktivno prireja razstave.
Po razpadu Jugoslavije in sovražnostih v tem obdobju se je muzej odprl leta 1995 po rekonstrukciji in obnovi stavbe. Danes muzejska zbirka vsebuje približno 100 tisoč predmetov likovne in uporabne umetnosti, ki segajo v 14. do 21. stoletje. Knjižnica muzeja vsebuje več kot 65 tisoč knjig o umetnosti in obrti.
