Geografski položaj tega španskega mesta, ki leži na obali Sredozemskega morja, ima nedvomno pomembno vlogo. Zgodovina Valencije se je začela z ustanovitvijo trdnjave s strani Rimljanov, ime mesta Valencia je bilo na ta način prevedeno iz latinščine. Menijo, da so mesto ustanovili predstavniki rimskega cesarstva leta 138 pred našim štetjem, vendar arheologi trdijo, da so v teh krajih obstajala prejšnja naselja Kartažanov in Grkov.
Od trdnjave do mesta
V 1. stoletju pr. naselje so zavzeli uporniški Luzitanci, mesto so skoraj popolnoma uničili. Eden od rimskih konzulov je obnovil mestne zgradbe, naselje je tudi preimenoval v Valentijo, ime so razlagali tako kot »trdnjavo« kot kot »dobro znamenje«. Razcvet te rimske kolonije je povezan z vladavino cesarja Avgusta. Udobna lokacija prispeva k razvoju mesta in njegove industrije, gospodarstva in trgovine.
Zgodovina Valencije je na kratko razdeljena na naslednja obdobja (po Rimljanih):
- zaseg ozemelj s strani Vizigotov (413);
- obdobje vladanja Mavrov (od leta 714);
- Krščansko obdobje (od 1238);
- Kraljevina Valencia (do 1707);
- kot del Španije (do danes).
Vizigoti niso osvojili le Valencije, ujete so bile tudi druge rimske trdnjave. Za njimi so na ta ozemlja prišli Mavri, mesto je padlo pod oblast Kordobskega kalifata. Osvajalci so prispevali k razvoju mesta, na začetku pa so ga celo naredili za svojo prestolnico (mavrskega kraljestva).
Leta 1094 so poskušali Valencijo vrniti pod špansko oblast, vendar tokrat ni trajalo dolgo. Tudi v kratkem času je mesto postalo eno največjih središč krščanstva, nato pa so se vrnili Mavri.
Novo krščansko obdobje v zgodovini Valencije se je začelo leta 1238, zahvaljujoč aragonskemu kralju Jakobu I. Do 15. stoletja je mesto prišlo v ospredje v Sredozemlju v smislu trgovine in izvoza, po drugi strani pa je odkritje Amerike povzročilo zmanjšanje vloge mesta v evropskem gospodarstvu, splošno krizo.
Valencia v XVIII-XX stoletju
Do konca 17. stoletja je bila Valencia pod vlado aragonske krone, avtonomija je bila odpravljena, mesto je izgubilo neodvisnost in je bilo tik pred izgubo lastnega jezika.
Začetek naslednjega stoletja so zaznamovale Napoleonove vojne, prebivalci Valencije so nasprotovali francoskim četam. Od sredine 19. stoletja se je v regiji začel gospodarski vzpon ter oživitev gospodarstva in trgovine. Med državljansko vojno (že v dvajsetem stoletju) je bila v tem mestu začasna španska vlada, ki je de facto postala glavno mesto.
