Opis atrakcije
Samostan Svetega znaka na Rdeči Grivi v mestu Gorokhovets je bil ustanovljen kot moški samostan, najverjetneje leta 1598. Do sedaj je vprašanje točnega datuma ustanovitve samostana sporno. Viri iz obdobja po revoluciji pravijo, da je samostan leta 1669 ustanovil trgovec Gorokhovets S. N. Ershovu je bilo dovoljeno zgraditi novo cerkev v čast Device Marije. V krajevnozgodovinskih delih 20. stoletja je leto ustanovitve samostana 1597-1598.
V mestni pisarski knjigi v zapisih iz leta 1687 je zapisano, da je bil v Gorokhovcu leta 1706 zgrajen samostan onkraj Klyazme. Pisarna knjiga med organizatorji tega samostana imenuje trgovca Petra Lopukhina, meščane in prebivalce Gorokhovca. Sprva so bile vse zgradbe lesene, šele v 17. in 18. stoletju so začeli postavljati kamnite stavbe. Kamnita cerkev znamenja je bila zgrajena na stroške trgovca S. Ershova. Semjon Eršov je kmetom v samostanu dal postopno pismo, postavil tradicijo čebelarstva in čebelarstva.
Leta 1678 je patriarh Joakim blagoslovil gradnjo tople lesene cerkve v samostanu v čast apostolov Petra in Pavla na prošnjo graditelja samostana Jožefa. Tempelj je bil zgrajen leta 1685. A ni trajalo dolgo. V popisu iz leta 1723 ta tempelj ni več omenjen. Lesena cerkev znamenja ni trajala dolgo. Po popisu iz leta 1723 je bil takratni tempelj že iz kamna, vendar datum njegove izgradnje ni znan. Cerkev znamenja Device je prva kamnita stavba okrožja Gorokhovets.
Samostan je živel od samohranilstva in miloščine. Toda njegovo samostojno življenje ni trajalo dolgo. Leta 1723 je Peter I izdal odlok, po katerem je bil samostan Znamenski dodeljen puščavi svetega Uspenja Florischeva. Do takrat sta bili v samostanu dve kamniti cerkvi: v čast Janeza Teologa in Znamenskaya. Samostan je imel tudi leseno ograjo z zvonikom nad svetimi vrati, nad njim je bilo 6 zvonov in več gospodarskih poslopij.
V samostanu je bilo veliko liturgičnega pribora: oblačila, ikone, knjige. Odlok Petra I je bil uveljavljen šele leta 1749 in samostan Znamenski je končno postal dvorišče puščavnice Florischeva, ki je popolnoma prešlo na njegovo vzdrževanje in se je uporabljalo predvsem med prihodom bratov v Gorokhovec.
Konec 18. stoletja je samostanski ansambel dobil sodoben videz. Tu so uredili dvonadstropno celično stavbo, njen temelj je bil kamnit, drugo nadstropje pa leseno. Samostan je bil obdan z ograjo, dolžine 33 in širine 4.
V obdobju od 1753 do 1762 je bil Znamenskemu templju z zahoda dodan kamniti zvonik s šotorom. Zgradba cerkve Najsvetejše Bogorodice je bila dvonadstropni štirikotnik brez stebrov s tridelno apsido, ki sega po višini do sredine glavnega zvezka. Štirikotnik je bil okrašen s pilastri na vogalih, okrasnimi venci iz krekerjev in polkrožnimi kokošniki vzdolž zgornjega dela sten. Do glavnega templja s severa je bila povezana kapelica v čast Janeza Bogoslova s čebulno kupolo. Okna apside, štirikotnika in stranskega oltarja so bila okrašena z deskami v obliki stebrov z raztrganimi trikotnimi pedimenti. Kapeli je bila s severozahoda pritrjena jedilnica, ki se je spremenila v pokrito verando, k kateri je nato prihajala zakristija.
V 19. stoletju v samostanu niso postavili nič več monumentalnega. Šele konec stoletja so med vodenjem Florischeve puščave, arhimandrita Antona, namesto dotrajanih zgradili več novih stanovanjskih in gospodarskih prostorov, obnovili pa so tudi notranjo dekoracijo templja.
Leta 1899 je samostan doživel veliko obnovo. Kamniti zvonik je bil popravljen in prekrit s pocinkano pločevino; obnovili vse strehe templja; pozlačeni križi; obnovil slike in freske klirosa.
Predmeti cerkvene dekoracije (starodavne ikone) so v umetniškem smislu še posebej dragoceni; poslikana kraljevska vrata 17. stoletja; leseni svečniki v obliki peščene ure, okna iz sljude.
V sovjetskih časih je samostan propadel. Leta 1923 je bila skupaj s puščavo Florischeva likvidirana tudi Znamenskoyeva spojina. Vse premoženje je bilo zaseženo, stavbe pa so bile prenesene v muzejski oddelek. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bila v cerkvi hiša papirnice in skladišče slame. Največje uničenje je bilo v samostanu v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so bile tempeljske zgradbe prilagojene za skladišča državnih kmetij in govedorejo. Hkrati je bila porušena kamnita ograja samostana.
Leta 1994 je bil samostan vrnjen v Vladimir-Suzdalško škofijo, 24. junija istega leta je bil kot skit prenesen v moški samostan Trojice-Miklavža Gorokhovec. Začela so se obnovitvena dela. Leta 1999 se je skit Trojice-Nikolskega samostana spremenil v ženski samostan Znamenski.
Danes samostan še naprej oživlja, v samostanu živi več kot 20 redovnic. Znamenski tempelj je bil v celoti obnovljen, obnovljen je tudi samostanski zvonik in stavba celice. Zgrajena je bila opat in gospodarska poslopja.
