Opis atrakcije
Cerkev sv. Nikolaja Čudotvorca Galeiskaya je bila zgrajena leta 1735. Nahaja se v Vladimirju na Nikolo-Galeiskaya ulici. V starih časih je bil na tem mestu lesen tempelj, omenjen v kronikah iz 12. stoletja. Po besedah N. I. Voronina je bil na mestu, kjer je nekoč stala ta cerkev, pomol. Lesena cerkev sv. Nikolaja Čudežnega za talusom v Galei je omenjena tudi v patriarhalnih knjigah iz leta 1628.
Leta 1732 so na mestu lesene cerkve na stroške Ivana Grigorjeva Pavlygina, bogatega meščana, kočijaža, začeli graditi novo kamnito cerkev, ki je bila posvečena leta 1738. Istega leta je bila cerkvi dodana topla stranska kapela v čast svetnikom Gregorju Bogoslovcu, Baziliju Velikemu, Janezu Zlatoustu. Leta 1880 so cerkev popravili, postavili opornike in pod temelje zvonika položili podzemne stene.
Cerkev Nikolo -Galeiskaya se nahaja v starem južnem delu mesta Vladimirja, za mestnimi stavbami iz konca 19. - začetka 20. stoletja, sredi lesenih hiš. Prostora z juga in zahoda cerkve praktično ni, zato s teh strani skorajda ni panoramskega pogleda na tempelj.
Cerkev je videti precej bolje s severovzhoda, kjer se ulica, na kateri stoji cerkev, strmo spušča. Najboljša točka za ogled je poplavno območje reke Klyazma.
Danes je cerkev svetega Nikolaja sestavljena iz stare stavbe, na južni strani meji na kapelo in na zahodu na tri nadstropne zvonike. Stara stavba obsega oltarno apsido, glavni volumen in jedilnico s pripravo, na katero je pritrjen šotor. V prostorsko-volumetrični kompoziciji templja je poudarjeno strogo sorazmerno razmerje različnih volumnov. V celotni kompoziciji izstopa glavni volumen, saj sta oltarna apsida in jedilnica v odnosu do nje znatno podcenjena ter tristopenjski zvonik. Celotna sestava templja poudarja njegove stopnje, vsak volumen ima svojo obliko in višino. Glavni volumen stavbe je tri višine visok štirikotnik na osmerokotniku, ki ima pokrov osmih pobočij in se konča z oktaedrskim tristopenjskim bobnom z gomoljasto glavo.
V načrtu je glavni volumen kvadrata, na vzhodni strani pa ga obdaja enodelna močna oltarna apsida, ki zaseda skoraj celotno širino štirikotnika. Oltar je v tlorisu polkrožen, pokrit s konho. Apsidna soba je visoka in prostorna. Prehod v osmerokotnik iz četverice se izvede zaradi dvostopenjskih tropov. Svod glavnega volumna je zaprt, oktaedrski. Oltarna apsida je z glavnim volumnom povezana z lokom, jedilnica pa s tremi loki, osrednji srednji lok pa je višji in širši od dveh stranskih. Zdaj so položene obokane odprtine. Trpezarija je pokrita z zaprtim obokom s štirimi režami s pladnji, ki tečejo od lokov. Nad osrednjim lokom, ki povezuje jedilnico in glavno prostornino templja, je slečenje, ki ustreza slečenju na drugi steni, nad lokom, ki povezuje jedilnico in preddverje. Osmerokotna, štirikotna in glavna okna bodo napolnjena z lesenimi ploščami.
Splošno rešitev dekoracije templja odlikuje izrazna plastika, v kateri so odmevi vzorca iz 17. stoletja. Okenski okvirji glavnega volumna templja se končajo s trisredinskim lokom. Na zgornjih stopnjah bobna je vrsta jedkanih ploščic.
Oboki prve stopnje zvonca so premaknjeni proti vzhodu. Robnik, ki poteka na dnu zvonjenja, skupaj s robnikom obroča ustvarja vitko simetrijo.
Prostorska kompozicijska rešitev templja, splošna risba njegovega dekorja približajo tempelj značilnim primerom suzdalske arhitekture tega obdobja, in sicer cerkvi obglavljenja glave Janeza Krstnika. Tempelj je zgrajen iz malte iz rdeče opeke.
