Opis atrakcije
Grki in Rimljani so pogosto organizirali dirke vozov, zato je bil hipodrom značilna značilnost velikega polisa (mesta). Leta 203 je Septimij Sever začel obnavljati mesto, ki ga je uničil, in najprej je začel gradnjo hipodroma. Konstantin I. je ozemlje hipodroma naredil večje in lepše. V času njegove vladavine je bil hipodrom dolg približno 500 metrov in širok 130 metrov. Tekalne steze so bile v obliki črke U. Obdali so gledališke tribune za 40.000 gledalcev. Razkošna cesarjeva skrinjica je bila na jugovzhodni strani in povezana s palačo.
Hipodrom je bil dolgo časa središče družbenega in športnega življenja prestolnice Bizantinskega cesarstva. Gostili so dirke vozov, borbe gladiatorjev z divjimi živalmi ter nastope umetnikov, akrobatov, glasbenikov in slovesne slovesnosti. Meščani so se postopoma razdelili na dve ekipi navijačev - "modro" in "zeleno". Priljubljene ekipe, ki so sodelovale na dirkah, so bile oblečene v oblačila teh barv. Pogosto so bili spopadi med "navijači" politične in verske narave, ki so jih spremljali nemiri, pogromi in krvavi poboji. Med enim takšnim velikim pogromom, ki se je zgodil leta 532, je izbruhnil požar, polovica mesta je pogorela, umrlo je približno 30.000 ljudi. Cesarsko rezidenco so preselili iz Velike palače in hipodrom se je začel sesuvati. Leta 1204 so udeleženci IV križarskega pohoda dokončno uničili in oropali hipodrom. Osmanlije, ki so zasedli Konstantinopel, niso marali dirk z vozovi, zato se niso ukvarjali z obnovo hipodroma, ki se je spremenil v vir marmorja, stebrov in kamnitih blokov za gradnjo.
Po izgradnji mošeje Sultanahmed se je mesto nekdanjega hipodroma začelo imenovati At Meydany (Konjski trg). Tu so potekali šolanje konjev in različni javni dogodki. Danes se ta trg imenuje Sultanahmed Meidani (Trg Sultanahmed). Sledi hipodroma so bile zasute z zemljo (debelina sloja 4-5 metrov) in nastal je ogromen park.
Od hipodroma so se ohranili le ruševine lokov in drobci zidov. Nekoč so steno hipodroma, ki nosi ime "Spina", krasili spomeniki, kipi, obeliski, peščene ure in druge trofeje. Egipčanski obelisk (višina 20 metrov), steber Konstantina Porfirogeneta (višina 32 metrov) in serpentinski steber iz Apolonovega templja so se ohranili do danes. Preživeli so tudi 4 bronasti konji (4. stoletje pr. N. Št.), Ki so bili nameščeni na strehi začetnih prostorov hipodroma. Leta 1204 so križarji ukradli bronaste konje in jih namestili na fasado katedrale svetega Marka v Benetkah. Toda leta 1797 je Napoleon osvojil Italijo in ukazal, da se konji namestijo na vrtiljak v Parizu. Leta 1815 so konje vrnili v Benetke in danes so v muzeju sv. Marka.
Na zahodnem delu hipodroma je palača Ibrahim paše (16. stoletje). Trenutno je v njem Muzej turške in islamske umetnosti, ki prikazuje stare rokopise, preproge, izniške ploščice, miniature in starodavna oblačila.
