Opis atrakcije
Uradno ime te cerkve je Vnebovzetje Gospodovo, vendar je med ljudmi bolj znano kot tempelj svetega Martina spovednika, v čast katerega je bila posvečena ena od dveh kapelic.
Martin spovednik je živel v 7. stoletju, krona njegove cerkvene kariere je bil papežev prestol, na katerega je bil izvoljen po smrti Teodorja Prvega. Martin je imel ta naziv šest let, med katerimi se je boril proti herezi. Zaradi svoje nepopustljivosti je bil Martin nedolžno obsojen, eno leto je bil v ujetništvu na otoku, zato so ga odpustili in poslali v izgnanstvo, kjer je umrl.
V Moskvi je bila prva cerkev na mestu cerkve Martina spovednika zgrajena najverjetneje na samem začetku 16. stoletja ali malo prej, konec prejšnjega stoletja.
V 80. letih 18. stoletja je bila ob stari cerkvi postavljena nova cerkvena stavba. Začeli so ga graditi po naročilu moskovskega metropolita Platona. Napredek dela se je bistveno pospešil v devetdesetih letih istega stoletja, ko je sredstva daroval trgovec Vasilij Žigarev, ki je bogatil v trgovini s čajem. Avtor projekta je arhitekt Rodion Kazakov. Posvečenje prestola s strani metropolita Platona je potekalo leta 1806.
Ta tempelj se je v zgodovino prestolnice zapisal kot kraj prve zahvalne službe, ki je potekala po odhodu francoske vojske iz Moskve. Oltarna stena te cerkve je bila narejena v obliki Slavoloka zmage v spomin na zmago nad Francozi. V sovjetskih časih so ga deponirali v samostanu Donskoy. Hkrati je bila med vojno leta 1812 poškodovana tudi sama zgradba templja, v naslednjih desetih letih pa je bila izvedena njena obnova.
V času boljševikov je tempelj izgubil veliko svojih vrednot in relikvij in je bil v tridesetih letih zaprt. V stavbi so bili arhiv studia dokumentarnega filma, skladišče Knjižne zbornice in druge institucije. Posvetitev prenovljene cerkve je bila leta 1998.
V Moskvi se tempelj nahaja na ulici A. Solženjicina. V prejšnjih stoletjih je bila v njegovem imenu fiksirana predpona »v novi naselju Alekseevskaya«; to naselje je nastalo v začetku 17. stoletja. V njem so živeli trgovci in obrtniki, nato so jim dodali še trgovce s kruhom, Martinovo cerkev pa so imenovali tudi »tista v Khlebnikih«.
Ena od izjemnih značilnosti templja, ki je preživela do danes, je stensko slikarstvo v začetku 19. stoletja. Izdelal ga je italijanski mojster Antonio Claudo.
