Opis atrakcije
Kaunos je starodavno mesto v zalivu reke Dalyan, trideset kilometrov od Marmarisa. Nastanek starodavnega mesta se pripisuje 10. stoletju pr. Legende pravijo, da je bilo mesto Kaunos zgrajeno na meji Lykia-Karya. V mestu trenutno potekajo arheološka izkopavanja pod vodstvom izjemnega arheologa in profesorja Cengiz Ishyka. Kaunos ima dolgo zgodovino - v času svojega obstoja so mesto oblegale čete Aleksandra Velikega in bojevniki starega Rima.
Kot rezultat raziskav na mestu starodavnega mesta so odkrili predmete, povezane s starodavnim, srednjeveškim, bizantinskim in rimskim obdobjem. Mesto, ki je bilo v starodavni dobi eno glavnih pristanišč, se je zaradi nastanka delte Dalyan zdaj oddaljilo od morske obale. Strabon, eden glavnih geografov in zgodovinarjev antike, je dejal: "Kaunos se nahaja na obali, v bližini pa teče Kalbis." Ugotavlja tudi, da so bile v mestu ladjedelnice in pristanišče, vhod v katerega je bil zaprt.
Glede na geografsko lego Kaunosa lahko sklepamo, da se nahaja nasproti Rodosa na južni obali Karja. S severa je mesto obdano z gorami Menderes, z zahoda, nasproti morja, pa z likijskimi skalnatimi grobovi. Od preostalega dela Karje je ločen z dolinami, njegov sprednji del pa gleda proti Likiji, ki se nahaja na južnem in vzhodnem delu.
Starodavno mesto se nahaja 152 metrov nad morjem, akropola pa se nahaja na jugozahodu mesta. Majhen stolp na polotoku, visok približno petdeset metrov, je bil postavljen v obliki jezika, ki se je razprostiral med dvema hriboma proti morju. V starodavni in zgodnji klasični dobi so mestno obzidje, zgrajeno na hrbtni strani Kaunosa, Mali stolp in Akropola ter notranje obzidje mesta, tvorili nekakšen zaščitni ščit za mesto. Ker izkopavanja na celotnem ozemlju še niso bila izvedena, natančna postavitev starodavnega mesta ni povsem jasna. Znano je le, da so ga v obdobju Hecatomnidlerja razširile terase. Prejšnje terase so bile obnovljene, v naslednjih obdobjih pa so zgradili nove in večje.
Ime mesta je bilo omenjeno že v tretjem tisočletju pred našim štetjem. Kaunos je na svojem ozemlju prenesel prisotnost velikega števila ljudstev: Jončanov, Karijcev, Perzijcev, Likijcev, Rimljanov, Bizantincev in Grkov. Beylik Menteshe je svojo oblast tukaj razširil leta 1291, leta 1392 pa je te dežele sultan Bayazid priključil osmanski državi. Skalni pokopi iz 4. stoletja pred našim štetjem so postali eden od simbolov Kaunosa. NS. Te grobnice, jasno vidne iz Daljana, so uporabljali tudi v času Rimljanov. V grobovih likijskega tipa je bil pogosto nameščen ležalnik, sestavljen iz treh kamnov, pokojnika so položili na ta ležalnik, fasado groba pa okrasili s pedimentom in dvema jonskima stebroma. Vendar pa ni mogoče dostopati do vseh grobov; za najpogumnejše obstaja vrvna lestev. Ostanki ljudi, pokopanih tukaj, so že zdavnaj propadli. Večni spomin na davno odmrle civilizacije varujeta dve levji glavi, ki se gledata s površine karijskih grobnic.
Kaunos je bil pomembno trgovsko in pristaniško mesto. Sčasoma je zaradi usedlin mulja zaliv izgubil pomen in postal plitv. Po Herodotu so se prebivalci Kaunosa imenovali domačini iz Girita. Mesto je ustanovil sin Miletosa, Kaunos, ki je bil zaradi prepovedanega odnosa s sestro izključen iz starševskega doma.
Pomol se nahaja deset minut hoje od mesta. Tisti, ki prihajajo sem z jahtami, zapustijo svoje ladje v bližini otoka Delikli in se s čolni pripeljejo po kanalu do pomola. Mestno pristanišče se je nahajalo na območju jezera Syuluklyu ob vznožju akropole. Morje je bilo v tistih letih na ravni same akropole. Ko je bila vsa Anatolija pod vplivom Perzije, je med perzijsko invazijo Kaunos prišel pod nadzor Mavsola. Potem ko je Aleksander Veliki premagal Perzijce, je mestu vladala peklenska princesa, nato Antigon in po Ptolemeju. Mesto je bilo del kraljestva Rodos in Bergama.
Odlomki obzidja na severni strani so srednjeveške zgradbe. Najdaljša stena se začne s severne strani pristanišča in se razteza do strmih pečin v bližini vasi Dalyan. Severni del obzidja je bil zgrajen v času vladavine Mavsola. Stavbe na severozahodni strani so bile postavljene v helenskem obdobju, tiste, ki se nahajajo tik ob pristanišču, pa spadajo v še zgodnejša obdobja.
Ob vznožju akropole je gledališče. Njegov parter ima triintrideset vrst sedežev. Ena od stavb zahodno od gledališča je bazilika podobna cerkev. Preostale ruševine so pripadale templju in kopališču. Za zgradbo, ki ima obris odprtega kroga in je okrašena z gladkimi stebri, stoji stopnička na treh stopnicah. Zgodovinarji kažejo, da so to tudi ruševine nekega templja. Kaj je okrogla podlaga služila kot podlaga, ni znano.
Med izkopavanji na območju starega pristanišča na severnem delu so našli galerijo časti. V njegovi bližini je veliko podstavkov, kipov pa ni bilo mogoče najti. Vir, odkrit v bližini galerije, je zdaj obnovljen.
