Opis atrakcije
Sarajevski predori so spomin na balkansko državljansko vojno v devetdesetih letih. Prebivalci Sarajeva, ki so preživeli obleganje, ga imenujejo "tunel upanja", "tunel življenja", s poudarkom na pomenu te zgradbe za mesto in za izid vojne.
Ta atrakcija ni arhitekturni spomenik, ne starodavni grad ali znameniti park. To je zapuščina vojne, ki je popolnoma spremenila življenje in geografijo celotne regije. O pomenu predora priča dejstvo, da so ga ročno položili v najkrajšem možnem času: 2800 metrov v šestih mesecih.
Med obleganjem Sarajeva je letališče postalo nevtralno ozemlje pod nadzorom sil ZN. Preko nje je mesto dobivalo humanitarno pomoč za prebivalce. Vendar so bosanske oborožene sile potrebovale tudi strelivo, ki ga ni bilo mogoče prenesti prek mirovnih sil. Za to je bil izkopan predor. Vhod je bil v neopisljivo hišo v bližini letališča, izhod v stanovanjsko območje bosanskega ozemlja Sarajevo.
Začetek del je bil težak zaradi pomanjkanja delovne sile, orodja in materiala za izvajanje podzemnih del. Predor je bil izkopan z lopatami in krampami, 24 ur na dan, v treh izmenah. Zemljo so vzeli v samokolnicah, na skrivaj od ZN in od Srbov. Večkrat je prehod preplavila podtalnica; odzračiti jih je bilo treba tudi ročno.
Julija 1993 so prve vojaške oskrbe v mestu šle skozi tunel. Na začetku je bil predor le blaten zemeljski prehod, utrjen z lesom in kovino. Blago so dostavili ročno. Manj kot leto dni kasneje sta majhni železniški progi povezali oba konca. Isti majhni železniški vozički so nosili tovor do 400 kg.
Opazovalci ZN so v nekem trenutku postali znani o obstoju predora. Tudi po tej cesti so začeli priti do obleganega mesta.
Zadnja faza ureditve predora vključuje polaganje električnega kabla, sisteme za črpanje podvodne vode. Postavljen je bil plinovod za dostavo nafte v mesto. Nato so prinesli električne luči in telefonski kabel.
Za dve leti in pol obleganja skozi predor oblegano Sarajevo je ostalo približno 400 tisoč beguncev.
