To italijansko mesto je precej vredno daljšega poznanstva, a kratek sprehod po njem bo dovolj, da naredi živahen vtis o njegovih ulicah in trgih. Verona vam lahko v enem dnevu podari veliko prijetnih čustev, zato je najbolje, da svojo pot začnete z glavnega mestnega trga.
Piazza Bra in njena zapuščina
Piazza Bra je dom številnih arhitekturnih mojstrovin, od katerih je najstarejša lahko enaka rimskemu Koloseju. Arena di Verona je starinski amfiteater, ki se je v mestu pojavil na samem začetku nove dobe. Je odlično ohranjen in uvrščen na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, zahvaljujoč posebnim zvočnim značilnostim stavbe pa na njenem prizorišču še vedno prirejajo koncerte in predstave planetarnega obsega.
V središču trga je trg, okrašen s spomeniki Victorju Emmanuelu, ki je združil Italijo, in italijanskim partizanom, ki so padli med drugo svetovno vojno. Fasade stavb na trgu Piazza Bra sta palača Gran Guargia iz 17. stoletja in Palazzo Barbieri, postavljeni po lokalnih standardih "pred kratkim", v 19. stoletju.
Od antike do srednjega veka
Od stavb iz časa starega Rima v Veroni se je uspešno ohranil tudi Gavijev lok. Izvira iz 1. stoletja, avtorstvo pa pripisujejo arhitektu Tserdonu. Lok je bil postavljen v čast najplemenitejše družine tistih let, Gavie, pločnik pod njim pa je ohranjen ostanek starodavne rimske bazaltne ceste.
Porta Bosari, zgrajena kot vojaška obrambna postojanka v 1. stoletju, ni tako dobro ohranjena. Danes si lahko v Veroni ogledate le fasado stavbe, ki je služila kot vojašnica za rimski garnizon.
Drugo starodavno gledališče, katerega gradnja sega v konec 1. stoletja, se nahaja na pobočju hriba Verona na bregovih reke Adige. Med poplavami je bil večkrat poplavljen, poznejši srednjeveški gradbeniki pa so ga popolnoma prekrili z zemljo in uporabili kot temelj za svoje stavbe.
Za romantike je Verona v enem dnevu tudi Julijin balkon, ki ga želi obiskati vsak zaljubljen par. Julijina hiša je bila zgrajena v 13. stoletju, njen osrednji balkon pa je po lokalnih legendah služil kot stičišče mladih Montagues in Capulet. Po izidu filma po Shakespearovi drami leta 1936 so hišo obnovili in v njej postavili muzej, pod balkonom pa so začeli urejati izlete za turiste. Seveda v njej ni živela nobena Julija, vendar tega dejstva niti vodniki niti njihovi hvaležni poslušalci ne želijo opaziti.